Štefek Međimorec
subota, 25.06.2016.
SAT PIJONIRSKE ORGANIZACIJE
SAT PIJONIRSKE ORGANIZACIJE
Saki petek popolne smo melji sat pijonirske organizacije. Naša učiteljica, drogarica Dragica, je odredila da bo nam pijonirski rukovoditelj Frenki. Frenki je bil por ljet stareši od nas. Te Frenki je potlji postal doktor i to provi, alji ne mom.
Na sato pijonirske organizacije smo nekaj čitalji ilji smo se igralji. Frenkijo smo moralji govoriti „druže“, kak provomo učiteljo, a mel je i šibo i si koji so ga ne posljuhnolji so dobilji packe. Nejpre smo z Maljih novina čitalji nekaj kaj smo za domačo zadačo unda moralji sastaviti. Ak smo bilji dobri, unda smo moglji čitati kaj smo štelji. Mi si dečki smo čitalji stripe: Tarzan, Malji partizan, Tim i Tom Tejlor, Mirko i Slavko... To kaj smo f stripima prečitalji, to smo se celji den f parko pret školom igralji dok je bil veljki odmor. Grintavec je jempot štel pokozati kak Tarzan skoče z jene grane na drugo grano i unda je tak z dreva copil kaj sje roko premeknol.
Deklje so obično zrezovelje sljičice koje smo moralji ljepiti v albume.
Jempot je Frenkijo ne bilo volja kaj bomo čitalji, nek je rekel da to štivo z Maljih novina prečitamo za domačo zadačo i sastavimo. Unda smo moralji saki som nekaj popevati. Jo sem popeval Kat čuješ trubo, ti uzmi sombrero, a Grintavec je popeval Aj, čavela. I unda se Frenki zmisljil i rekel je da se bomo mi dečki hitalji, a deklje so navijalje. Sakomo je Frenki odredil protivnika s kojem se moral hitati. On je slabešega na jakšega hujstril, a i deklje so navek navijalje za slabeše i menše. Slabešima so se delalji norca, samo kaj se bodo bolje srčano bilji.
Došel je red na Grintafca. On se moral biti protiv Naceka Frotrovoga. Nacek je bil malo preveljki za svojo visino, alji je bil suhoterni. Nacek je rekel Grintafco:
– Grintavec, se mi se čini da si boš ti po podo zobe iskal!
A Grintavecmo je rekel:
– Naj mi se nikaj nagrožati! Ak treba, jo te bom hmoril!
I Grintavec se zapičil pravac na Naceka. Tak so se kefalji kaj je se proščalo. Jo sem navijal za Grintafca jerbo je on moj pajdoš.
Na krojo je Grintavec i pobedil. Pokljekel sje na Naceka i za vuha ga gori zdigal,
Nacek je počel cviljiti i predal se.
Došel je ret i no me. Jo sem se moral biti protif Ferija Mendekovoga. Feri je bil
droben, alji nabiti. Malo me bilo stroh kaj mi na kaj naprajel ilji kaj mi na kaj ftrgel, a sigurno me bo i boljelo dok me nekam žugne. Feri mi velji:
– Kaj je, strahopezdec Štef? Vidim da si mi stroho!
A jo mo veljim:
– Feri, naj srati gluposti! Bomo vidlji što je bolji!
I počelo je. Feri se hapil tak kak sem se jo ne nodjal. Podmeknol me i, culo ti
cusravo, jo sem tak ljusnol, kak sem dogi i široki, kaj sem skeknol. Unda se hitil no me i počel me gristi za roko. Frenki je viknol:
– To je nepravilno! Ne sme se gristi!
Unda sem ga jo za losi prijal i hitil sem ga pot sebe. I veljim jo njemo:
– Saci moj!
Ščapil sem ga za vrot i počel sem ga gotiti. Frenki je prekinol borbo i rekel je:
– Štefek je pobedil jer je Feri grizel, a da sem ve ne prekinol, Štefek bi ga zagotil! Potlji sake borbe smo si jen drugomo moralji dati roko.
I tak je prešel i te sat pijonirske organizacije. Na krojo sata smo se f klopi si moralji stati, a redor je išel nopri pozdrovljat. Stisnol je šako i šako je pretisnol na sljepočico i fest viknol:
– Mirno! Za domovino s Titom!
Unda smo si mi moralji tak šakom pozdraviti i unda je redor viknol:
– Pozdraf!
A mi smo viknolji:
– Zdravo!
A potlji toga je Grintavec viknol:
– Skoči na kravo!
Frenki ga je mom pozval nopri i dobil je pet vroči packi na sako roko. Unda smo
si pograbilji svoje torbe, a deklje cekere, i dimo. Mi dečki smo uglavnom melji s plotna domaj zašite torbe kaj bokci, samo nekoji malo bogateši so melji nekve store strgane taške. Deklje so uglavnom melje z ljoščinja pljetene cekere. A na ručkama so viselji pljehnoti lončeki. Saki lonček je bil scinjani jerbo je po stopot ljupil po kamenjo dok smo torbe nahitalji. S tejo lončeki smo jelji f školji, i to hrono.
Frenki je rekel da ne smemo domaj reči da smo se f školji hitalji i bilji, alji nešče je itak povedal. Jo i Grintavec smo ne. Tak je to došlo i do drogarice Dragice i ona je zmenila Frenkija. Več nam je ne bil pijonirski rukovoditelj, nego mesto njega je došla jena puca.
