** Budan.blog.hr ** Alternativa, zen filozofija, duhovne teme, haiku, poezija, umjetnost, vizije, mudrosti, razmišljanja, priče

DELO - Slovenci prevarani v denarnih verigah Mnogi Slovenci so v finančnih prevarah izgubili ogromno denarja, pri nas pa še vedno deluje nekaj sumljivih produktov.

Nejc Gole, gospodarstvopon, 21.01.2013, 09:00Ljubljana – Bi denar zaupali mlademu fantu, oblečenemu v moderno obleko, priznane modne hiše, ki vozi drag avto in se predstavlja kot finančni svetovalec? Bi mu dali težko prislužen denar, ko bi vam obljubil hiter zaslužek, hkrati pa vam ne bi dal časa za premislek, njegovo »investicijsko podjetje« pa ne bi imelo stalnega naslova in prostorov, spletna stran podjetja pa bi se pogosto spreminjala?

Mnogi so to storili, naši sogovorniki pa pozivajo k previdnosti. Kriminalisti so prejšnji teden ovadili tri osebe, ki naj bi dva oškodovanca ogoljufali za 71 tisoč evrov. Oškodovanca sta osumljencem dala 86 tisoč evrov gotovine, saj jima je bilo obljubljeno, da bo denar zakonito vložen v valutne oziroma trge prek uradnih investicijskih družb. Osumljenci so prikazali lažne visoke donose in prevaranima izplačali za 15.600 evrov navideznih obresti. Novomeški kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da denar ni bil vložen v uradne trge, osumljenci pa nimajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev v Sloveniji.

Forex: Treba je ločiti zrnje od plev

Na agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so večjo pozornost vlagateljev za tako imenovane posle zaznali v letih 2009 in 2010. Forex (Foreign Exchange - kar dobesedno pomeni mednarodna menjava) je organiziran valutni trg, na katerem udeleženci zamenjujejo eno valuto za drugo. »Forex je največji, najbolj dinamičen in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu,« pojasnjuje Roman Gomboc iz Sektorja trgovanja na Iliriki. Na tem trgu se namreč dnevno ustvari 3000 milijard dolarjev prometa.

Gomboc poudarja, da je pri vlaganju v treba »ločiti zrnje od plev«, saj vsako vlaganje v valutne trge ni namenjeno oškodovanju vlagateljev. »Preden se vlagatelji odločijo za tovrstno naložbo, naj dobro preverijo ponudnika te storitve in se posvetujejo s finančnim strokovnjakom pri pooblaščeni družbi za finančne storitve. Vsaka takšna ponudba mora biti transparentna, nikakor pa ni mogoče pri tovrstnih vlaganjih zagotavljati vnaprej dogovorjenih fiksnih donosov,« svetuje Gomboc in dodaja: »Pomembno je, da vlagatelje ne zavedejo visoki donosi, kateri niso nemogoči, vendar pa je zanje potrebno garanje.« Ta zato valutno trgovanje priporoča dobro poučenim vlagateljem, ki se zavedajo tako tveganja kot možnosti ustvarjanja donosov, vlagateljem pa naš sogovornik predlaga tudi brezplačna izobraževanja in seminarje.

Le z licenciranimi družbami

»Glede na vse goljufije je težko razumeti, zakaj se ljudje za vlaganje denarja odločijo tako hitro, brez resnega razmisleka ali temeljitega pregleda konkurence,« se čudi Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike. Ta poudarja, da je v Sloveniji precej borznoposredniških družb in bank, ki imajo za trgovanje potrebno licenco ATVP. Te družbe imajo po Štembergerjevih besedah znanje, da strankam nudijo koristen servis, večja je tudi zaščita strank: »Če licenciran partner stranki povzroči škodo, za katero je odškodninsko odgovoren, bo to škodo zagotovo povrnil. Če pa škoda nastane zaradi nekoga, ki nima licence, kapitala in premoženja, si jo bo vlagatelj verjetno težje povrnil.«

S pojavom različnih prevar pri poslih se je zanimanje za tovrstno vlaganje nekoliko zmanjšalo in so vlagatelji postali bolj previdni, pravi Roman Gomboc z Ilirike. Pojem se je namreč od prvotnega pomena, torej medbančnega trgovanja s tujimi valutami, razširil na številne storitve, ki se ponujajo malim vlagateljem. Pod imenom se ponujajo številni posli, denimo menjalniški posli, izvedeni instrumenti na valute, denarne verige in tako dalje, naštevajo na ATVP.

Nevarne denarne verige

Prav organizatorji denarnih verig oziroma Ponzijevih shem so z obljubami o visokih donosih naplahtali številne Slovence; v enem primeru je denimo 140 oškodovancev vplačalo 2,5 milijona evrov. Policija sicer opaža upad prijav, povezanih z organiziranjem denarnih verig, a je delovanje teh v Sloveniji še vedno prisotno. Storilci na različne načine novačijo vlagatelje. V podpis jim denimo ponujajo tako imenovane posojilne pogodbe, s katerim vlagateljem prikažejo visoke obresti na dano posojilo. Vlagatelje novačijo tudi na tako imenovanih motivacijskih seminarjih, kjer vlagatelje izobražujejo, kako pridobiti čim večje število novih vlagateljev in s tem povečevati svoje donose.

Denarna veriga torej deluje na principu, da se denar ustvarja z vplačili novih vlagateljev, ne pa z vlaganjem vplačanega denarja. Novi vlagatelji torej plačujejo tistim, ki so v verigi že dalj časa. Takšna denarna veriga pa lahko deluje le toliko časa, dokler nova vplačila omogočajo obljubljena izplačila drugim udeležencem verige, pojasnjujejo na ATVP. Tisti, ki je na vrhu piramide, lahko zasluži milijone evrov. Charles Ponzi, ki je v začetku prejšnjega stoletja v ZDA

25.01.2013. (16:50) - - - -
borivoj
obljubljal velikanske donose, je v pol leta od 30.000 vlagateljev zbral 15 milijonov dolarjev. Za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Pred nekaj leti pa je bil na 150 let ječe obsojen Bernard Madoff, ki je vlagatelje ogoljufal za 18 milijard dolarjev.

Slovenski Madoffi in Ponziji

Slovenski Madoff so mediji poimenovali Nella Marconija, ki v zaporu preživlja devetletno zaporno kazen. Marconi je namreč prepričal 14 vlagateljev, da so mu s posojilnimi pogodbami zaupali 727 tisoč evrov, za katerimi je izginila vsaka sled. Marconi je največjo finančno piramido v Sloveniji osnoval prek družbe Remius, ki je v stečaju. Okoli 200 upnikov je v stečaju prijavilo za 9,2 milijona evrov terjatev, stečajna upraviteljica Staška Mrak Jamnik pa jih je priznala za 5,6 milijona evrov.
Pred letom in pol je bila na sodišču pravnomočno končana tudi afera Zdenex. Protagonista, zakonca Marjan in Manica Čare, sta bila obsojena na zaporno kazen, saj sta prek družbe Zdenex med letoma 1995 in 1996 zbirala denar vlagateljev, katerim sta obljubljala štiri- in petodstotne mesečne obresti. Tožilstvo je v postopku ugotovilo, da sta zakonca v lasten žep pospravila 1,1 milijona evrov.
Sodnega epiloga pa, spomni predsednik Društva slovenskih finančnikov Klemen Furlan, niso doživeli organizatorji shem Mat projekt in Finanzas Forex, ki sta postali razširjeni po zaslugi mrežnega marketinga, s katerim se vlagatelje vabi k vplačilu denarja. Pred časom je delovala tudi shema Thorex Plan, ki jo je tržila družba Valuta plus. Ta družba iz Šenčurja je bila iz sodnega registra izbrisana konec lanskega leta.
Furlan še pravi: »Ker je cilj učinkovite finančne prevare preprečiti nenadno akcijo vlagateljev, shema nikoli ne izgine popolnoma. Mat projekt še po 5 letih daje upanje vlagateljem, da bodo prišli do svojega denarja in s časom umirja bolečino investitorjev.«Furlan še opozarja, da je v Sloveniji trenutno še kar nekaj sumljivih finančnih produktov in shem.

--------------

lp, boro

Oznake: Vijesti