Tvoja

Topla sem, ko sem s tabo.
In vse je tako enostavno.
Tvoje oči so zelene barve in tako nedoumljivo polne barv v mojih očeh.
Ko sem s teboj, je jasno vse. Čisto vse mi je jasno.
Vem, da me gledaš enako, kot jaz gledam tebe.
Vem, da me čutiš enako, kot jaz čutim tebe.
Ko greš, pa sem spet tam.
V oddaljenosti od tvoje bližine.
Ne rečeš nič.
Tudi jaz molčim.
In gledam in strmim, kot da si mi nič.
Pa si mi vse.
Kdo me pelje na kavo, sem te nagajivo vprašala.
In ti si mi rekel, pa naj ti bo.
Čeprav vem, da si se počutil malce drugače.
Zdaj vem, da te ne spustim.
Samo ne vem, v katero smer bova potovala.
Bova šla skupaj ali samo vzporedno in se nikoli zares ne srečala?
Nosi me tvoja bližina, tvoje upanje in zaupanje vame, tvoje spoštovanje in nemir, ki ga vnašaš vame.
Samo tega še ne vem, na kateri polovici si.
Si tam, kjer te čutim ali tam, kjer se te bojim?

Ti me delaš mene.
A premalokrat.

Spet bom čakala najinega dragocenega srečevanja.

Tokrat vem, kaj pomeni, če je čas dragocen.