** Budan.blog.hr ** Alternativa, zen filozofija, duhovne teme, haiku, poezija, umjetnost, vizije, mudrosti, razmišljanja, priče

pathfinder

Franček Dobovišek: Uničenje slovenske "duhovne" scene



To čemur danes v Sloveniji pravimo duhovnost je v 95% sranje. V tujini je položaj enak.Moj jezik je jezik ulice. Namenoma grob. Hočem šokirati to usmrajeno in postano gnojnico liberalnega kapitalima izza krinke duhovnosti. Je gnila, levaška in bluzerska.


Možna pa je duhovnost, ki že prihaja. Lahko jo najdemo če jo prepoznamo. Razločiti moramo zrnje od plevela.

Poleg (edinega) analitičnega seciranja Tine Ban o tem kaj duhovnost je in kaj ne, je nujen tudi drugačen pogled. To je pogled opazovanja z udeležbo. Insiderjev pogled.

Smo v času poplave lažnih duhovnih učiteljev. Duhovni sceni se dogaja plitvina, lupljenje in striženje ovc. Na zahodu vsak, ki je prebral tri knjige o ezoteriki že „uči“. Vsi bi bili guruji, nihče pa se ne bi učil, se samo-discipliniral in dela na sebi (naporno je vstati ob 4.oo in it meditirat). V Indiji so lažnih gurujev navajeni. Tam so prisotni stoletja. Na Zahodu jih do 60-ih let enostavno ni bilo. V južni Indiji lažne guruje tolerirajo, v severni pa jih premlatijo in zapodijo iz vasi.





Toda to nima z pojmovanjem duhovnosti „vedske Indije“ nikakršne zveze. Če pogledamo v vzporedno vedsko Indijo najdemo v njej npr. učitelja kriya-yoge. On je neopazen. Nikoli ne ustvarja teatra. Ni zunanjih znakov po katerih bi ga lahko prepoznali. Kako preverimo ali je guru res guru? Če ob iniciaciji v tehniko podeli izkustvo samospoznanja potem je guru. Guru ne predava o duhovnosti. On uči z zgledom.

Na zahodu je precej drugače. Besedo guru, ljudje lepijo tako na predavatelje ezoterične teorije, kot na reiki mojstre, astrologe, „šlogarje“, kao-mage, ki niso nikoli delali na sebi in so polni samih sebe ker tako veliko vedo in na ostalo bando, ki po večini sestavlja današnjo „Levo sceno“ kot je nekoč za razvodenelo slovensko glasbeno sceno pel Ali En.

Problem niso njihove prakse. Problem nastane, ko se okličejo za duhovne učitelje. Včeraj se je še v pisarni iz knjige učila Hatha yoge, danes pa že uči ezoteriko, ker se to bolj izplača. To ni duhovnost. Daleč od tega. Odjemalci, ki pridejo k njej ne znajo ločiti zrnja od plev. Tako kupujejo drek za ceno zlata.

Kje je slovenska sol zemlje? Kje so samo-disciplinirani duhovnjaki – meditantje? Namesto da bi stopili v tej hudi krizi skupaj, vsak vleče na svojo stran. Ponudiš roko sorodni duhovni skupini, pa nič. Tekma, tekma, tema, tema. Sol zemlje? Prej DDT.

Zahodna tradicija učeništva je precej bolj blaga kot vzhodna. Ego se „špara“. Vzhodni učitelji so do svojih učencev veliko bolj „zajebani“. V Sloveniji poznam takega učitelja. Vzhodni učitelji so dobri v uničevanju ega. Pravimo, da s šok terapijo uničuje iluzije. Všeč so mi metode dveh učiteljev, ki sta delovala na Zahodu. Prvi je bil Osho s svojo skrajno provokativnostjo, ki je metala ljudi iz njihovih udobnih in ustaljenih prepričanj polnih rožnate vatke. Drugi je bil še trši. Gurjieff. Velikokrat sporen. Vendar če pogledamo njegove rezultate in pričevanja njegovih učencev po njegovi smrti, vidimo da je imel čiste, nesebične motive po napredovanju svojih učencev, večkrat tudi v lastno škodo. Nekoč je dejal, da duhovni učitelji umirajo, ker jih ubijajo njihovi lastni učenci in da če se tak učitelj astralno zaščiti, je „pussy“. Ezoteriki smatrajo da energija sledi misli. Misli pa pojmujejo kot živa bitja, ki lahko pomagajo ali škodujejo ljudem katerim so poslane (primer: Peterle je ozdravel zaradi molitvenih skupin, ne zaradi veganstva) Učenci jih ubijejo z močjo svojih misli in besed. Z kritiziranjem in opravljanjem. Pot je posuta s trupli učencev (ki so vedno tudi učitelji).

V trdi ezoteriki teozofije, v Arcane school je zelo jasno kaj duhovnost je in kaj ni. Duhovnost je definirana kot večstopenjski proces duhovne evolucije. Na prvi stopnički študiramo ezoterične zakonitosti, konstitucijo človeka in preučujemo motive, ki nam vladajo in nas določajo. Gre za pridobivanje znanja o sebi. Prav tako delamo na tem, da začenjamo vzpostavljati pravilnejše medsebojne odnose. Na drugi stopnički začnemo meditirati in izvajati rituale, da bi ojačali vez s svojo transpersonalno zavestjo in preželi svojo persono z energijo transpersonalnega. Na tej stopnji je zelo pomemben proces dela na sebi, proces spreminjanja sebe. Na tretji stopnički začnemo delovati. Po metodi „As if...“ delujemo kot če bi povsem vedeli kaj moramo početi, da bi kar najbolje pomagali soljudem. To je primarno delo vseh sokreatorjev nove civilizacije sinteze. V starem jeziku bi temu rekli, da služitelji predvsem gradijo miselne oblike.

Israel Regardie, veliki mag 20. stoletja, psihoterapevt in privrženec Willheima Reicha je ugotovil, da mora neofit najprej za dve leti v psihoterapijo. Šele po uspešni terapiji lahko varno vstopi v misterično šolo (prave misterične šole se danes skrivajo pod krinko pop imen, slepil in ostale navlake skozi katero oči profanih ne morejo prodreti). Ta je fizično napornejša od dela kovača. Psihično pa je še veliko bolj naporna, saj je čarovnikov vajenec izpostavljen skušnjavam in napihovanju ega, ki sebe doživlja kot vsemogočnega. Duševni procesi učenca so podobni mesijanskim kompleksom zdraviteljev.

Na srečo so v Sloveniji le štiri misterične šole. Ena je vsem znana, druga je zakrita izza večletnega tečaja, tretja je del društva in zanjo ne izveš prej kot po sedmih letih, četrta pa se nahaja izven vseh okvirjev. V zadnjo te povabijo, potem ko te najde ravnatelj šole.

Vrnimo se k Regardiejevi tezi o psihoterapiji kot predpogoju za varno stopanje po poti magije. Postavil jo je na osnovi lastnih izkušenj z pacienti. Ljudje, ki so hodili k njemu so vstopili v magični trening na štiri oči, na prenos iz ust v ušesa (kabala pomeni ustno izročilo) in opazil je da so veliko uspešnejši tisti učenci, ki so poprej delali na sebi, garali in „scali“ kri. Danes ljudje zaključijo razna „kvazi-okultna“ šolanja ne, da bi se spremenili in ne da bi prišlo do samospoznanja. Navodilo nad vrati Šole „Spoznaj samega sebe.“ ostaja nedoseženo.

Brez samodiscipline ni ne duhovnosti, ne magije. Pot magije je pot moči. Tisti, ki ne more vsak dan vstati ob petih zjutraj zato, da bi opravil 20 minutno vajo in potem šel nazaj spat je boem. Boem ne more biti politik, ne poslovnež in ne mag. Še umetnik ne. Mislite, da je bil Crowley za štirimi stenami res „bluzer“? Obstaja javni stric Alistair in obstaja skrivni stric Alistair. Bil je samodiscipliniranec. Bil je tantrik, genij magije 20. stoletja in visok posvečenec, ki ga je poslalo Veliko belo bratstvo z nalogo prinesti določena znanja nazaj v luč dneva. Za aferami je skril svoje pravo poslanstvo. Regardie se je pri šestnajstih ponudil kot tajnik-prostovoljec Crowleyu. Ta ga je vprašal ali ima denar. Imel ga je. Stric je denar takoj zapravil za večerjo. Crowley je Regardiejev ego večkrat spravil povsem v kot. Israel je kljub konfliktom, ki jih je imel z njim, do smrti priznaval veličino svojega Učitelja. Israel je tudi vedel da je samoiniciativnost predpogoj za kakršnokoli resno duhovno pot.

Tudi začetnica renesanse duhovnosti na Zahodu, Helena Petrovna Blavatsky ni bila od muh. Na netu najdemo podatek, da je bil nekoč pri njej Leadbeater. Poslala ga je skuhat čaj. Ko se je ves nasmejan vrnil, ga je nahrulila zakaj hudiča ji je prinesel čaj.

Milarepa je svojega učenca poslal gradit hišo. Ko jo je pol leta gradil si je učitelj premislil in ga poslal na novo lokacijo. Potem še štirikrat tako. Učenec je besnel a je vztrajal. Milarepa pa je bil miren. Ponoči, pa, ko je odšel spat je potihoma jokal nad bolečino učenca.

Ko se je beseda disciple prevajala v slovenščino so uničili generacijo „duhovnjakov“. Prevedli so jo kot učenec. To je ogromna napaka. Beseda disciple podrazumeva disciplino. Pot svetosti je namreč pot samodiscipline in klesanja samega sebe. To ni turizem, nabiranje tehnik in znanja. To ni kvalitetno preživljanje prostega časa.

Na „levi sceni“ se najhujši turisti. Krožijo od skupine do skupine – podobno kot pacienti potujejo od ene terapevtske skupine do druge. Malo kopljejo tu, malo tam in nikjer ni nobene globine. Od 3000 ljudi, ki sestavljajo slovensko duhovno sceno jih je morda 300, ki so že leta v isti skupini, delajo isto dolgočasno delo, ki jim gre na živce in pomagajo ljudem, ki stopajo po poti za njimi.

Na skrajno jasno in ozko opredelitev kaj je duhovnost mejijo psihoterapija, prostovoljno delo in različne zunanje joge. Podobnosti so le površinske narave.

Ko potujemo po „štacuni duhovnosti“ v Sloveniji in gledamo različne angelske reiki-fakei, tarot ekspres, bluzerje in amaterje vseh vrst, lahko rečemo, da marsikje naletimo na sisteme izobraževanja s področja duhovnosti, ki se oznanjajo kot ezoterične šole. Prava misterična šola ima 90% osip. Učitelji nastavljajo tako hude pasti, preizkušnje in provokacije da večina samodisciplinirancev odpade. „Preživijo“ le redki. Tista ezoterična šolanja, ki jih dokonča večina slušateljev so le podajanja znanja za lenuhe. To so bolj druženja ob predavanjih o zanimivih temah, z veliko glajenja ega, veliko brez-konfliktne komunikacije in z veliko uglajenosti. Pravi učitelj je drugačen.

Med slovenskimi duhovnjaki vlada močno slepilo, da morajo biti duhovnjaki nepolitični. To je oslarija. Začetki New age-a v ZDA so bili povsem politični. Ob vojni za samoosamosvojitev so okultne slovenske skupine odigrale svojo vlogo.

Na koncu pridemo do vprašanja plačila. Stroške za najemnino, potne stroške in fotokopiranje je potrebno pokriti. Pravi duhovnjaki imajo prilagodljive cene in tudi zastonj vzamejo človeka na delavnico. Denar ni najbolj pomemben. „Biznis-serji“ vas bodo odrli.

Zdaj je čas za uničevanje slepil. Slepil množic, ki iščejo objeme na duhovnih delavnicah in duhovnih počitnicah. Tam se 50+ ženske počutijo varne in zato so duhovne počitnice tako dobro obiskane. Kakšna duhovnost, to je le občutek varnosti!

Ljudem mora čim prej postati jasno, da je duhovnost najtežje in najhujše kar se ti lahko zgodi v življenju. Prava duhovnost je duhovnost samodiscipline in odpovedovanja. Na poti duhovnosti si postavljen pred izbiro. Imeti družino in otroke ali pa ostati sam ali s partnerko. V duhovnosti ni časa za družinsko življenje. Transpersonalno mora biti na prvem mestu. Ni pohval. Vsak dan te učitelj provocira, zato da bi delal na svojih reakcijah in spoznaval delovanje ega. Ko te učitelj ne more naučiti se nate spravi skupina in ojača zrcaljenje in tehniko šok-provociranja. To so temelji misteričnega šolanja, šolanja na štiri oči. Milosti ni, preživijo le najmočnejši.





SCIRE, VELLE, AUDERE, TACERE.

http://path11finder11.blogspot.com/2012/10/francek-dobovisek-unicenje-slovenske.html

Oznake: Vijesti