** Budan.blog.hr ** Alternativa, zen filozofija, duhovne teme, haiku, poezija, umjetnost, vizije, mudrosti, razmišljanja, priče

Fair trade

Kaj je pravična trgovina ali Fair Trade?

Po definiciji WFTO (World Fair Trade Organization – Svetovne pravičnotrgovinske organizacije) je pravična trgovina "trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti ter spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše možnosti za prodajo in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino, se ob podpori potrošnikov aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in organiziranje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine".

Ključni elementi, ki jih morajo upoštevati članice Svetovne pravičnotrgovinske organizacije, so:

Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko marginalizirane proizvajalce (pravična trgovina kot strategija za odpravljanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja).
Transparentnost in preglednost finančnega poslovanja (pošteno in odprto poslovanje med vsemi vpletenimi partnerji).
Krepitev proizvajalcev (razvijanje znanja proizvajalcev in njihove neodvisnosti).
Promocija pravične trgovine (ozaveščanje javnosti o pravični trgovini, obveščanje potrošnikov o izdelkih, njihovih proizvajalcih in razmerah, v katerih so bili izdelani).
Pravično plačilo (zagotavljanje pravičnega plačila proizvajalcem, ki se določi prek dialoga in krije stroške proizvodnje ter dela – po možnosti tudi predujem)
Enakopravnost spolov (delo žensk je primerno ovrednoteno in nagrajeno).
Primerne delovne razmere (zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer, v skladu z mednarodno delovno zakonodajo in lokalnimi normami).
Prepoved otroškega dela (spoštovanje Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm).
Spoštovanje okolja (zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje).
Dolgoročno trgovinsko partnerstvo (osredotočenje na pošten in kontinuiran odnos).
Kje in kako se je vse začelo?
Korenine gibanja za pravično trgovino segajo v prelom dvajsetega stoletja – v poznih štiridesetih in petdesetih letih so namreč nevladne organizacije v Evropi in Severni Ameriki začele prodajati izdelke, ki so jih kupovale neposredno od proizvajalcev z Juga. V Združenih državah Amerike se je gibanje pravične trgovine začelo leta 1946, ko je nevladna organizacija Ten Thousand Villages začela kupovati ročno izdelane artikle iz Portorika in ko je SERRV (Sales Exchange for Refugee Rehabilitation and Vocation) v 40. letih prejšnjega stoletja začel trgovati z revnimi skupnostmi z Juga. Prva uradna pravična trgovina, ki je ponujala pravičnotrgovinske in druge izdelke, je bila odprta v Združenih državah Amerike leta 1958.

Prvi zametki pravične trgovine v Evropi datirajo v pozna 50. leta prejšnjega stoletja, ko je Oxfam UK v svojih trgovinah začel prodajati ročne izdelke kitajskih beguncev. Leta 1964 je ustanovil prvo organizacijo za alternativno trgovino. Vzporedno pa so se iniciative razvijale tudi na Nizozemskem, kjer je bila leta 1967 ustanovljena uvozna organizacija, imenovana Fair Trade Organisatie. Sočasno so začeli prodajati trsni sladkor z jasnim sporočilom za potrošnike: »Z nakupom trsnega sladkorja ste omogočili proizvajalcem iz revnih držav njihovo mesto pod soncem blaginje.« Prodaja se je pozneje razširila še na rokodelske izdelke z Juga in leta 1969 je bila odprta prva tako imenovana svetovna oziroma pravična trgovina z izdelki iz tretjega sveta. Svetovne trgovine so pomemben dejavnik gibanja pravične trgovine. Te ne predstavljajo samo prostora, kjer se izdelki prodajajo, temveč se aktivno vključujejo v različne kampanje in prav tako veliko prispevajo k ozaveščanju javnosti.

Šestdeseta in sedemdeseta so pomenila prebujanje nevladnih organizacij ter družbeno motiviranih posameznikov in skupin v državah tretjega sveta ter nastanek številnih "južnih" organizacij za pravično trgovino, ki so kmalu vzpostavile stik z novimi organizacijami na Severu. Hkrati pa so države v razvoju začele dvigovati glas tudi na mednarodnem političnem prizorišču – leta 1968 se je na drugi UNCTAD-ovi konferenci v Delhiju uveljavilo sporočilo – Trade not Aid. S tako držo so države v razvoju razvitim državam sporočile, naj jim namesto dajanja (kontroverzne) razvojne pomoči rajši omogočijo enako oziroma pravičnejšo udeležbo in razmere v mednarodni trgovini.

V svojih začetkih so organizacije za pravično trgovino trgovale v glavnem z rokodelci in obrtniki ter v svojih trgovinah ponujale najrazličnejša ročna dela. Leta 1973 je nizozemska Fair Trade Organisatie začela uvažati prvo pravičnotrgovinsko kavo. Danes je kava skorajda postala simbol gibanja pravične trgovine. S kavo se je začela uveljavljati tudi prehrambena linija pravične trgovine (banane, kakav, čaj, oreščki, sladkor, riž itd.), ki je odprla vrata na nova tržišča prek prodaje na institucionaliziranem trgu, v supermarketih in bio trgovinah.
Kako so označeni izdelki pravične trgovine?
Če bi lahko vsem verjeli na besedo, bi bil svet veliko lepši. V tem primeru bi bila potemtakem svetovna trgovina pravična. Ker to ni tako, potrebujemo nekakšno potrditev, da je bil izdelek izdelan, pridelan ter prodan po načelih in standardih pravične trgovine. V poplavi oznak, ki se pojavljajo na tržišču, sta svetovno prepoznavni in priznani dve: World Fair Trade Organization Mark – znak Svetovne pravičnotrgovinske organizacije – in Fairtrade label – oznaka, ki jo podeljuje Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine. Kljub temu da se obe oznaki uporabljata na istem tržišču, pomenita dva različna pristopa certificiranja in nadzorovanja.

Znak Svetovne pravičnotrgovinske organizacije, ki je bil predstavljen leta 2004 na Svetovnem socialnem forumu v Indiji, lahko pridobijo in uporabljajo organizacije, ki so na vseh področjih svojega delovanja 100-odstotno zavezane načelom in standardom pravične trgovine. Svetovna pravičnotrgovinska organizacija opravlja nadzor nad temi organizacijami. Tako imajo samo nadzorovani člani pooblastila za uporabo znaka. Letos bodo vsi člani prejšnji znak,


Znak Svetovne pravičnotrgovinske organizacije se ne uporablja za označevanje izdelkov, temveč se podeljuje organizacijam, ki spoštujejo vseh 10 načel pravične trgovine, vključujoč delovne razmere, transparentnost poslovanja, pravično plačilo, spoštovanje okolja, enakopravnost med spoloma, prepoved otroškega dela in druga. Znak organizacijam omogoča razlikovanje od ostalih komercialnih ter drugih pravičnotrgovinskih podjetij in organizacij. Tako trgovci, partnerji, vlade in donatorji vedo, da gre za organizacijo, katere dejavnosti so 100-odstotno zavezane načelom in standardom pravične trgovine.

Oznaka Mednarodne organizacije za označevanje izdelkov pravične trgovine (Fairtrade Labeling Organization) pa se uporablja za označevanje izdelkov. Začetki segajo v leto 1980, ko je nizozemski duhovnik cerkvene nevladne organizacije med svojim delom s proizvajalci kave v Mehiki dal pobudo o označevanju izdelkov pravične trgovine. Tako je bila leta 1988 na Nizozemskem oblikovana oznaka Max Haveelar, imenovana po znani nizozemski noveli, ki kritizira nizozemsko vladanje v Vzhodni Indiji. Označevanje izdelkov je bilo zelo uspešno, saj je v naslednjem letu kava z oznako Maxa Havelaarja imela 2-odstotni tržni delež. Zaradi tega so ideji sledile še druge evropske in severnoameriške države.

Leta 1997 je bila omenjena pobuda označevanja vključena v Mednarodno organizacijo za označevanje izdelkov pravične trgovine, ki danes upravlja in vodi certifikacijski sistem standardov proizvajanja, trgovanja in označevanja večinoma potrošniških izdelkov. V posameznih državah lahko zasledimo različne oznake, vendar večina držav uporablja tole:

Pravična trgovina danes
Danes je pravična trgovina globalno gibanje. Več kot milijon majhnih proizvajalcev in delavcev je organiziranih v skoraj 3000 lokalnih organizacij, povezanih v krovne organizacije v več kot 50 državah z Juga. Njihovi izdelki se prodajajo v tisočih svetovnih ali pravičnih trgovinah, supermarketih in na mnogi drugih prodajnih mestih držav s Severa. Gibanju pravične trgovine je uspelo v mainstream poslovanje uvesti zavedanje o socialni in okoljski odgovornosti. Če povzamemo, pravična trgovina postaja čedalje uspešnejša.

http://www.odjuga.si/o_podjetju.php

--------------

lp, boro