** Budan.blog.hr ** Alternativa, zen filozofija, duhovne teme, haiku, poezija, umjetnost, vizije, mudrosti, razmišljanja, priče

Omar Khayyam (polno ime: Ghiyath al-Din Abu'l-Fath Umar ibn Ibrahim Al-Nisaburi al-Khayyami) (pribl. 1048-1131) Perzijski matematik, astronom, pesnik in učitelj sufizma.<<

Rodil se je v Nishapurju v Perziji (danes Iran), ki je bila takrat vojaško cesarstvo, kjer je takratni sultan poskušal ustvariti ortodoksno muslimansko državo. Khayyam je študiral filozofijo. Bil je zelo bister in intuitiven. Postal je pomemben matematik in astronom. Še pred 25. letom je napisal knjige o glasbi in algebri. Leta 1070 se je preselil v Uzbekistan, kjer je napisal slavno knjigo »Obravnava in predstavitev problemov algebre«. Osemnajst let je vodil znanstveno delo v astronomskem observatoriju (Khayyam je izračunal dolžino leta in dobil 365.24219858156 dni – današnji izračun je 365.242190 dni). Leta 1092 se je končalo mirno obdobje in s tem tudi denarna podpora observatorija, hkrati so ga začeli napadati ortodoksni muslimani. Khayyam se je preselil v mesto na področju današnjega Turkmenistana. Umrl je najverjetneje leta 1131 v rodnem Nishapurju.<<

Čeprav je imel Khayyam več ponudb za bogate in vplivne položaje, se je vedno le-tem odrekel v prid možnosti za znanstveno in duhovno delo. Poleg izrednega intelekta je bil Omar Khayyam zelo tenkočuten in intuitiven. Nekoč je svojemu učencu dejal, da bo severni veter raztresal rože po njegovem grobu. Leta kasneje je ta učenec res videl Omarjev grob na severni strani sadovnjaka, veje sadnega drevja pa so se raztezale preko ograje nad grob in zasule nagrobni kamen s cvetlicami. Khayyam je napisal nekaj sto pesmi. Nekaj jih je v angleščino prevedel Edward Fitzgerald, ki pa žal ni bil duhovno dorasel modrostim Omarja Khayyama. Ker je Khayyam občasno razpravljal o zelo protislovnih stališčih, je Fitzgerald naivno sklepal, da je bil Khayyam duhovno nestabilen. Khayyam uporablja posebno izrazoslovje in prispodobe sufizma. Njegov popoln prevod v angleščino je opravil Swami Govinda Tirtha leta 1941.<<

CITATI:

»Odnesi nekaj bistvenega od Tukaj Tja – ne boš imel nobene koristi, če odideš praznih rok.«

»V celici, samostanu, manastirju, sinagogi: tu se en pekla boji, drugi sanja o raju. Toda tisti, ki se mu razkrijejo Božje skrivnosti, tako seme ne bo nikoli posadil v svojem srcu.«

»Premikajoči se prst napiše in se premakne naprej. Niti tvoja pobožnost niti tvoja pamet ne more zbrisati pol vrstice tega, vse tvoje solze ne morejo sprati ene besede.«

»Ne zapravi današnjega dne, ker se nikoli več ne vrne.«

»Čudno, da od tisočih, ki so prestopili vrata teme, se nihče ne vrne, da bi nam povedal o poti, ki da jo spoznamo, moramo po njej iti.«

»K tej poveznjeni skledi, ki ji pravimo nebo in pod katero živimo in umremo, ne dviguj rok za pomoč, saj se nemočno premika tako kot ti in jaz.«

»Zamišljena duša se v samoto umakne.«

»Bila so vrata, za katera nisem našel ključa; bila je koprena, skozi katero nisem mogel videti.«

»Ko želim razumeti, kaj se dogaja danes, ali ko Poskušam odločiti, kaj se bo zgodilo jutri, pogledam nazaj.«

»O, prekrasna glasba oddaljenega bobna!«

»Las loči neresnico od resnice.«

»Prišel sem kot voda, in kot veter odidem.«

»Praviš, vsako jutri prinese tisoč vrtnic. Res, toda kje pusti včerajšnjo vrtnico?«

»Poslal sem dušo skozi Nevidno, da pojasni misterij. Ko se je vrnila, je odgovorila: 'Jaz sam sem Raj in Pekel.'«

»Bolje vesel z rodnim grozdjem, kot žalosten brez ali z grenkim sadjem.«

»Če me prave luči ljubezni - ali čistega besa en sam žarek znotraj gostilne obsije, je bolje, kot da sem popolnoma izgubljen v svetišču.«

»Skrivnost je treba držati stran od neljudi; misterije je treba skriti od vseh slaboumnih.«

»Kot prstan je krog tega sveta; niti najmanjšega dvoma ni, da smo mi gravure na nosilcu njegovega dragulja.«

»Tisti, ki se trudijo biti izobčeni, in tisti, ki cele noči molijo, taki so na morju in ne na čvrstem tlu.«

»V spanju se nikoli ne razcveti roža sreče.«

»O čemer so oni samo govorili, je v naših rokah.«

»Vedi, da nisi zlato, nevednež nemarni, da bi te, ko boš enkrat ležal v zemlji, spet nekdo prišel odkopavati.«

»Ali veš, kaj je zemeljski človek? Svetilka iluzije, znotraj pa luč.«

»Vsak ima svojo teorijo o tem, kaj sem jaz - jaz sem svoj; kar sem, to sem.«

»Vse to o loncu in lončarju - povej mi torej, kdo je lončar, prosim, in kdo lonec?«

»Zakaj vse svetnike in modrece, ki govorijo tako modro o Dveh Svetovih, napadajo kot neumne prerokovalce, se rogajo njihovim Besedam in njihova usta ustavijo v Prahu?«

»Norci, vaša nagrada ni ne tukaj, ne tam.«



-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Rudolf Steiner (1861-1925) Avstrijski filozof in znanstvenik, ustanovitelj antropozofskega gibanja.

Rodil se je v Kraljevcu (severno od Zagreba). Bil je jasnoviden in je že v otroških letih presenečal okolico s svojimi videnji duhovnega sveta. Na Dunaju je študiral fiziko, kemijo, matematiko in naravoslovje. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo jasnovidnosti je začel povezovati uradno znanost z duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti, v Dornachu v Švici. Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos – človek; sofia – modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok).<<

Steiner je učil, da je duhovni svet dosegljiv ustrezno razvitemu umu. Duhovna kapaciteta človeka je bila dolgo zastrta zaradi prevelikega posvečanja materializmu. Ponovno jo lahko zbudimo s pomočjo meditacije in koncentracije. Duhovna znanost antropozofije se dotika praktično vseh vidikov človekovega življenja, najbolj pa se je udejanjila skozi gibanje preko 100 waldorfskih šol v Evropi in ZDA, v antropozofski pedagogiki za zdravljenje duševno prizadetih, kot tudi preko biodinamičnega ekološkega kmetijstva, ki je danes razširjeno po celem svetu. Steiner je vztrajal, da moramo tudi duhovne vidike realnosti sistematično in znanstveno preučevati, seveda pa pri tem uporabljati tudi notranji uvid. Med drugim je govoril tudi o antimateriji, ki jo je uradna znanost potrdila kakih 50 let kasneje.<<

Waldorfska šola temelji na vzgoji otroka z vidika duhovne znanosti. Življenje nas uči, da ne moremo vzgajati otrok, če ne znamo vzgojiti sebe k temu, da bi bili nosilci človeškega dostojanstva, in se zavedali duha, ki se razvije v nas, če to le hočemo. Steiner je vzgajal učitelje v tem, kako naj vidijo v vsakem otroku posebno vprašanje, božansko uganko, ki jo mora vzgojitelj z ljubeznijo in s pridobljenim znanjem rešiti tako, da mladi človek najde samega sebe. Waldorfska šola spodbuja individualno nadarjenost ter dodeljuje prostovoljne naloge, ki naj bi spodbudile zanimanje.<<

Biodinamično kmetovanje temelji na znanju o »eteričnih formirajoč silah«. Poleg fizičnega nivoja, obstajata še eterični in astralni nivo (pa tudi višji nivoji) realnosti. Med rastlinskim in živalskim svetom poteka izmenjava dobrin, kot poteka izmenjava med eteričnim in astralnim svetom. Sama materija, iz katere so sestavljeni živi organizmi, je neživa, dokler je ne oživijo eterične sile. Tudi Zemlja, planeti in celo posamezni atomi so do neke mere živi in zavestni, saj imajo svoje eterično telo. Ko živi organizem odmre, se njegovi elementi vračajo zemlji (trdnim snovem), vodi (tekočinam), zraku (plinom) in ognju (plazmi, materiji ki je na meji med materialnim in eteričnim nivojem); hkrati pa se razgradi tudi eterično telo in se njegovi sestavni deli vračajo eterični masi. Iz razumevanja teh procesov je Steiner razvil preparate, ki se v homeopatskih razredčenjih dodajajo zemlji, gnojivom, humusu, in s kreativnimi oživljajočimi silami spodbujajo rast in razvoj pridelkov v skladu s kozmičnimi zakoni. Pri tem se upoštevajo tudi vplivi sonca, meseca in ostalih planetov osončja.<<

Steiner je napisal 28 knjig in imel preko 6.000 predavanj, ki so jih stenografsko zapisali njegovi privrženci in v katerih je natančno opisal »zgodovino kozmosa« in »modrost sveta«. Med drugim je napisal The Philosophy of Freedom (Filozofija svobode, 1894) in The Course of My Life (Smer mojega življenja, 1925).<<

CITATI:

»Ne moremo razumeti možganov, če ne spoznamo delovanja srca.«

»Telesnost razumemo le, če uvidimo, da se v vsakem delu telesa razodeva duhovnost. V duhovnost pa vidimo le tedaj, če znamo pravilno opazovati, kako se ta kaže v fizičnem svetu.«

»Moderni človek ni našel duha v umetnosti in v znanosti. Zato je postala njegova življenjska praksa rutina, ki je duhovno prazna.«

»Velika vprašanja življenja človeštva vodijo nazaj do otroške sobe in učilnice.«

»Duša se lahko napolni s toplino le iz duše.«

»Vzgojitelj mora delovati tako, da resnico, dobroto in lepoto ne le zgolj prikaže otroku, temveč da to živi. To kar on je, preide na otroka, ne pa tisto, kar ga uči. Bistveno je, da vsako učenje predstavimo otroku s svojim zgledom. Poučevanje samo mora biti umetnost; ne zgolj teoretična snov.«

»Če je šola organski člen neke gospodarske organizacije, ne more biti nekaj lepega. Iz šole, ki jo vodi država ali gospodarstvo, lahko pridejo le ljudje brez vneme in veselja.«

»Gotovosti v znanosti nimamo kot nekaj, kar je razodela narava, temveč kot notranje doživetje opazovanja. Kdor zanika gotovost tega načina spoznavanja, si ni uspel razjasniti, zakaj se mu zdi veljavno tisto spoznanje, ki sodi v fiziko in kemijo. Temu se vdaja iz navade in odklanja to, česar ni navajen.«

»V vsakem človeškem bitju so prikrite sposobnosti, s katerimi lahko zase doseže znanja višjih svetov.«

»Naši kemiki govorijo izključno o truplih substanc in ne o dejanskih substancah, ki se jih moramo naučiti prepoznavati kot čutne in žive entitete. Fiziki poznajo samo mrtvi kisik. Taka je usoda vsake znanosti, ki upošteva samo fizično.«



http://www.gape.org/svetpogovorov/stevilke/

http://www.filargo.com/knjige