I posle tolku godini povtorno se vrakas vo ovoj laden grad.Dovean so prvite snegovi cekoris po patot so nadez deka ke me sretnes.Go preskoknuvas minatoto i sakas da se vovleces vo bliskata idnina bez da gi pocuvstvuvas posledicite.Toa nemoze taka.
Posledicite od tvoite greski gi snosuvam jas.Tvojata mecta se ispolni, no ne i mojata.Me pogodi pustinskata bura koja nemilosno me zgrabi i me ponese vo nekoj drug svet.I zatoa deneska nema da me najdes tuka.Denes mozes samo da dojdes tuka pomegu ovie iljada grobovi i tivko da go izbrises snegot od ladniot mermer.Na nego ke procitas edno ime na koe ke se setis deka nekogas ljubese nekogo so takvo ime.Na nego ke gi najdes spomenite ostaveni zad mene.Mi bese zabraneto da gi ponesam so sebe.I nevozmozno e spritvnoto.
Se obiduvas da se zatvoris sebesi i da se kaznis, no odredbata e odredena.Minatoto e zavrseno.Ne treba da te ubeduvam deka vcerasniot den poveke nema nikogas da se vrati.Mozebi tvojata solza tuka nad mene ke bide pricina da nadoknadis vo zivotot ona koe si go prepustil.A mi veti deka ke ostanes vecno so mene.Go prekrsi svetiot zavet daden na ovaa srce koe se rodi so tvojata pojava togas.Pred toa nepostoese.Bese mrtvo.
I velis deka deneska me sakas, a jas ti velam krajot e neizbezen koj stanal minato.Mi veils deka si se promenil, a jas ti odgovaram docna e.Prodolzi niz zivotot i ponatamu so cuvstva dosega nepocuvstvuvani, so zelbi dosega neizbroeni.Posle ovoj den, da se setis na mene maker i vo eden den samo od tvojot zivot, ke bide premnogu od tebe za mene.