Ko sem obrnila nov list, sem se vprašala:
Zakaj bi plavala proti toku, če lahko sledim valovom,
valom ki me bodo ponesli tja, kamor mi je namenjeno.
Nazaj, v moja najlepša jutra in šepetu v tišini Foto: Norman Zapanta (dovoljenje autorja)
Modrina neba je prostor,
kjer se misli za trenutek ustavijo
in dobijo obliko.
Tukaj ne iščem popolnih stavkov
ali končnih odgovorov,
temveč iskrenost trenutka,
tiste misli, ki se pojavijo,
v tišini večera
na katera nimam odgovora.
To je moj osebni prostor
razmišljanj in občutkov.
Nekatere misli so lahke in tihe,
druge nemirne,
a vse imajo skupno to,
da so resnične v trenutku,
ko so zapisane.
Moje misli so besede,
ki želijo biti videne,
in prebrane.