Majski sprehod po mariborski klubski sceni Sebastijan Ozmec
Galerija
"Občani, predvsem mladina, kažejo izjemno zanimanje za delo klubov." Takšna je bila ugotovitev Komisije za klubsko življenje leta 1962. Slovenski Liverpool, kot so ob prihodu zahodne glasbe imenovali Maribor, ima od plesov v Hali C in pod koši Branika glasbeno-koncertno življenje z mladinci, ki vseskozi ustvarjajo. Namesto takratnih bitlsov in čupavcev danes prostore Pekarne, Kible in mestnih lokalov zapolnjujejo raverji in rastafarijanci, težave s prostori in z dejavnostmi pa se nadaljujejo tudi v tem tisočletju. A zdi se, da se klubom pod Pohorjem obetajo boljši časi ...
Nekje na začetek te zgodbe sodi tudi prvi Klub mladih, ki so ga v Mariboru odprli v šestdesetih letih, nato pa v naslednjem desetletju zaprli. Preskok z beat-rocka na punk je toto mesto - razen Božjasti - skoraj zamudilo, zato pa sta sredi osemdesetih delovala dva placa: MKC in Gustaf. Slednji, v kleti nekdanje Osnovne šole Gustava Šiliha v srcu mesta, je bil s svojimi prostori za vajo in z drobno koncertno dvoranico zbirališče alterunderground generacij, po zaprtju pa se je celotna scena preselila v MKC. Malo cenjena kultura
MKC je bil - za časa bivanja v kotu rektorata Univerze v Mariboru - klub, s katerim se najbolj identificirajo mlade generacije, ki so ga doživele. "Vesela sem, da sem doživela nekaj tistega emkaceja," razlaga dekle, ki sedaj visi v Kibli. Drobec tega kultnega spomina je mogoče ponazoriti s podatkom, da je blagajna kluba za dva do tri stote mladcev znala prodati več kot tisoč vstopnic, pri tem pa so guest liste obsegale precej ljudi s scene. V navezi z Maršem so postali trend. A klub je bil edini tujek v stavbi rektorata, poleg tega so horde mladcev podnevi in ponoči zasedale elitni mariborski Slomškov trg. Število obiskovalcev je pritegnilo tudi lokalne gangsterje. Eden od njih je, z namenom, da bi prevzel šank, v začetku leta 1994 podtaknil požar.
Takrat novoizvoljeni rektor dr. Ludvik Toplak je v sodelovanju z mariborsko občino šele čez leto (ob menjavi politične garniture) dosegel, da se je javni zavod izselil iz središča mesta. Težava, ki je vzbrstela čez leta, je bila, da MKC-ju niso zagotovili ustreznih (ali celo enakovrednih) prostorov, ampak zgolj nekaj pisarn in šele lani poleti galerijo Media Nox.
Vendar je MKC, ki je bil pred slabim desetletjem pospeševalec razvoja mladinske (klubske) kulture, danes njen glavni zaviralec. Ne toliko zato, ker že osmo leto ne izvaja klubske dejavnosti, temveč zato, ker je - MKC je javni zavod - precejšnje finančno breme za občino. V lanskem proračunu Oddelka za družbene dejavnosti, namenjenem urbani mladinski kulturi, je bilo MKC-ju namenjenih več kot 60 odstotkov sredstev, dobrih 31 milijonov tolarjev. Precej denarja se porabi za najem prireditvenih prostorov. Sledi paradoks: institucija, ki ima v imenu mladinskost, pripravlja prireditve v SNG-ju, Rotovžu in knjižnicah. Vtis, da je od nekdanjega MKC-ja ostalo le ime in nekaj umetnikov, ki so v njem dobili zaposlitev, še bolj poudarja lansko poročilo: prešteti obiskovalci, realizacije po načrtu ali boljše od načrtovanih, ocene kakovosti po pričakovanjih ali nad njimi -glede na to, da so v ospredju projekti, ki med nekdanjimi obiskovalci MKC-ja zbujajo malo ali nič pozornosti, s častno izjemo No Border Jama Dušana Hedla. Argument, da so s prostorom izgubili tudi publiko in točko, kamor so se zatekali mladih, ne zdrži protiargumenta - da MKC vsa ta leta ni prišel do generacije, ki je zahajala vanj, in se naselil mednjo, v Pekarno. Pekarna brez kruha
V Mariboru je po osamosvojitvi o(b)stalo in pognalo kar nekaj civilnodružbenih pobud. Alternativna glasbena delavnica Gustaf in Društvo prijateljev delfinov sta spadala med tiste, ki so dali pobudnike in akterje zasedbe (1994) nekdanje vojaške pekarne prepečenca. Že leto pred tem je potekal zrevoltiran koncert mladih Hasta la victoria siempre, ki je lani doživel sedmo reprizo. Po jurišu na zapuščeno vojašnico ob železniški progi se je v njej ustanovila Magdalenska mreža, leta 1997 pa so ustanovili zavod Pekarna Magdalenske mreže (PMM), ki usklajuje programe, vzdržuje objekte in površine znotraj kompleksa.
Pekarno bi lahko primerjali z Metelkovo le na videz - Metelkova se bori za obstoj, v Mariboru pa je v interesu mesta, da se Pekarna legalizira. "Z občino se pogovarjamo o obstoju, ne o vsebinah," pove Borut Wenzel, zavodski direktor. Mnenju se pridruži Bojan Jerkovič - Čiko: "Mesto je lahko naš partner, ne more pa biti šef!"
Pekarna je eksplodirala na letošnjem festivalu Magdalena, ko je iz vseh por na dan pridrla mariborska mladost. V treh dneh sva bila priči poharskim Elvis Jacksonom, Ferusu Mustafovu, ki je tresel telesca brhkih deklet, in Radyoyojevskim večerom drum'n'bassa, sicer dokaj popularnega med rojaki techno Alfija. "Leta smo se trudili, da smo vpeljali dnevne vsebine," razlaga Borut. Nova generacija, ki zapolnjuje Gustafa (od stareg
09.10.2011. (15:51)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
(od starega si je sposodil ime in kakega člana), MC Klub (oziroma KID Indie Janez), Teater za voglom, KURD in ducate prostorov, ni zgolj klubsko pasivna - ducat mladih skupin ima tam vadbene prostore, precej umetnikov ustvarja prav tam, to je tudi domovanje Ustanove Iboga in lokalnega potapljaškega društva. Več podatkov najdete na http://pekarna.rulz.org, kjer se odločite zanje ali za INFOPEKO. Ta je specifična sestavina PMM, ki mladim ponuja celo več kot podobna MC-jevska svetovališča, ki smo jih bili obiskali doslej. Infotočka izvira iz Sorosevih časov, pozneje pa sta jo podprla Mestna občina Maribor (MOM) in nacionalni koordinator MC-jev MISS. Kot pove Dolores Šegina, vodja INFOPEKE, je eden od programov (od učenja do reševanja težav) tudi svetovanje pri motnjah hranjenja. Predvsem pa gre pri tej točki, integrirani v delovanje skvota, nedvomno za presežek civilne družbe.
Pekarna nagovarja precej širši krog ljudi kot ljubljanska predhodnica. A zakaj ni konkurence? "Drugim organizatorjem se zadeve ekonomsko ne iztečejo. Sicer pa v Mariboru klubska dejavnost nikoli ni obstajala v kontinuiteti, razen MKC-ja." Seveda moramo omeniti ŠTUK, čeprav ga - razen za kak koncert - obišče malo prave klubske populacije. ŠTUK se je iz kraja, kjer so pred desetletjem domovale pretežno rockovske zabave, preoblikoval v kraj hedonističnih kvazištudentskih alkoholnih veselic na ritme Severine in Lačnega Franza. Moderna čitalnica
Noben prišlek, ki se mu je že uspelo seznaniti s sodobnimi tehnologijami, v Mariboru ne more zaviti mimo Kible (http://www.kibla.org), multimedijskega prostora, kjer lahko prek zastonjskega dostopa do interneta komunicira s svetom. Kar si je ministrstvo za informacijsko družbo šele zastavilo za dolgoročno nalogo, v Kibli poteka že dobrih pet let. Projekt se je v glavah porodil leta 1992. Po prvih spisanih konceptih so se že začeli pogovori na mestni in državni ravni, vendar takrat še nobenega od politikov ni zanimala informacijska modernizacija družbe. Na srečo je takrat pri nas deloval Zavod za odprto družbo Slovenije (Sorosev center). Ta jim je na pomoč priskočil finančno, prostor pa so leta 1996 dobili v Narodnem domu, nekdanjem Domu JLA. Predsednik kulturno-izobraževalnega društva Kibla Peter Tomaž Dobrila - Pec pravi, da jim je na začetku šlo predvsem za združevanje oziroma za čitalniško kulturo. Vzporednice s čitalnicami pred sto leti so očitne, le da se je klasična bralnica spremenila v elektronsko čitalnico. Že ob vstopu v računalniško sobo opazimo, da ni prostega računalnika. Kibla je torej dosegla namen. Za kompjuterji sedijo predvsem zelo mladi friki s slušalkami na glavi, ki hkrati četajo in pošiljajo SMS-sporočila ... Kot da bi mimogrede zašli v informacijski center ameriške vesoljske agencije. Napeljava, ki je speljana po vsem prostoru, že nakazuje prihodnost, ko bo vsak najstnik naokrog hodil s prenosnim računalnikom in se le priklopil v eno izmed vtičnic ter živel v obeh svetovih sočasno.
Po začetnem nezanimanju za projekt se je tudi občinarjem in državnikom posvetilo, da bi lahko podprli Kiblo, čeprav mesto doda le deset odstotkov proračuna. Še dobro, da obstajajo evropski razpisi, drugače bi mladi še vedno komunicirali kot na balkanskih hribih, z dretjem z enega hriba na drugega. Pec pripomni k vladni odločitvi o ustanovitvi ministrstva za informacijsko družbo: "Bolje pozno kot nikoli." Zdaj nimajo nobenih težav, saj so v mestu ugotovili, da njihovo infrastrukturo potrebujejo za vsak malo večji dogodek od Lenta do Magdalene. "Vse, kar je v Kibli, lahko odšravfamo in odpeljemo na drugo lokacijo." Obiskovalci so stari od 15 do 45 let, med stalnimi uporabniki so tudi gluhonemi. Prost dostop do medmrežja je le ena izmed ponudb. Tu so še študentski infocenter, predstave, razstave, predavanja, okrogle mize, literarni večeri, založba, grafični in arhitekturni studio ... Boljša prihodnost
Tudi na mariborski občini se zavedajo pomena urbane mladinske kulture. Eden njenih prednostnih investicijskih projektov za obdobje 2001-2004 je obnova kompleksa Pekarne. Po projekciji bi se MKC preselil v Pekarno, sedanjim uporabnikom Pekarne pa "bo občina zagotovila bistveno boljši prostorski standard in možnost podpore novega upravljavca". Selitev zagovarja tudi Goran Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti (ODD): "MKC se je do lanskega leta branil selitve v Pekarno." Zdaj je lastnik Pekarne MNZ. "Pred podpisom je pogodba, po kateri bo ministrstvo z občino zamenjalo prostore Pekarne za druge površine." Nato se bo tudi deblokiral postopek priprave ureditvenega načrta za to območje. Po mnenju ODD bi funkcijo upravljanja Pekarne moral prevzeti MKC "pod pogojem, da v njegovo ekipo poprej kooptiramo ključne nosilce dosedanjega, nedvomno zelo uspešnega delovanja Pekarne".
"Pogoj za funkcioniranje programa tipa Pekarna so stalni nosilci," razlaga koncept Rajić. Kaj pa tveganje rednih služb? "To bodo ljudje, ki bodo zagotavljali tehnične in prostorske razmere, ne pa programov." Zakaj? "Takrat bo m
09.10.2011. (15:54)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
nadaljevanje "Pogoj za funkcioniranje programa tipa Pekarna so stalni nosilci," razlaga koncept Rajić. Kaj pa tveganje rednih služb? "To bodo ljudje, ki bodo zagotavljali tehnične in prostorske razmere, ne pa programov." Zakaj? "Takrat bo možnost, da odpade alibi pomanjkanja prostorov in da se prostor odpre in pokaže, kaj kdo zmore!"
Sedanji status je, v Pekarni, "dober za ohranitev", razlaga Wenzel. Če bi bila lastnica občina, bi lahko začela uveljavljati svoje interese. Še posebej pri menjavah političnih garnitur, kot se je zgodilo z MKC-jem.
09.10.2011. (15:54)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
da človek pozablja je vsekakor dobro ker se tako osvobodi neposrednega pritiska stvarnosti, ker če nebi pozabljal bi bil obsojen na nespanje. zato imamo pa arhive in informacijske znanosti da izbrskamo potrebno informacijo, kar pa je lahko tudi maipulativnega značaja, pa smo pri kuri in jajcu
09.10.2011. (15:58)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
tudi sam sem že kopijestal taisti članek večkrat v različne svrhe
09.10.2011. (16:00)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
TO JE BIL TISTI DAN KO SO PTICE OBNEMELE
TOJE BIL TISTI DAN KO SE PESNIKU NI DALO
TO JE BIL TISTI DAN KO SO FABRIKE ZARJOVELE
TO JE BIL TISTI DAN LEP SKORAJ KOT NEDELJA
_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_
TO JE BIL TISTI DAN KO JE SONCE NA OBZORJU
TO JE BIL TISTI DAN KO JE V ZRAKU VONJ ČEBULE
TO JE BIL TISTI DAN KO SO PRAVICE ZAŽIVELE
TO JE BIL TISTI DAN LEP SKORAJ KOT NEDELJA
10.10.2011. (00:57)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
2001 / 21 / klubi
Razcvet mladosti
Majski sprehod po mariborski klubski sceni
Sebastijan Ozmec
Galerija
"Občani, predvsem mladina, kažejo izjemno zanimanje za delo klubov." Takšna je bila ugotovitev Komisije za klubsko življenje leta 1962. Slovenski Liverpool, kot so ob prihodu zahodne glasbe imenovali Maribor, ima od plesov v Hali C in pod koši Branika glasbeno-koncertno življenje z mladinci, ki vseskozi ustvarjajo. Namesto takratnih bitlsov in čupavcev danes prostore Pekarne, Kible in mestnih lokalov zapolnjujejo raverji in rastafarijanci, težave s prostori in z dejavnostmi pa se nadaljujejo tudi v tem tisočletju. A zdi se, da se klubom pod Pohorjem obetajo boljši časi ...
Nekje na začetek te zgodbe sodi tudi prvi Klub mladih, ki so ga v Mariboru odprli v šestdesetih letih, nato pa v naslednjem desetletju zaprli. Preskok z beat-rocka na punk je toto mesto - razen Božjasti - skoraj zamudilo, zato pa sta sredi osemdesetih delovala dva placa: MKC in Gustaf. Slednji, v kleti nekdanje Osnovne šole Gustava Šiliha v srcu mesta, je bil s svojimi prostori za vajo in z drobno koncertno dvoranico zbirališče alterunderground generacij, po zaprtju pa se je celotna scena preselila v MKC.
Malo cenjena kultura
MKC je bil - za časa bivanja v kotu rektorata Univerze v Mariboru - klub, s katerim se najbolj identificirajo mlade generacije, ki so ga doživele. "Vesela sem, da sem doživela nekaj tistega emkaceja," razlaga dekle, ki sedaj visi v Kibli. Drobec tega kultnega spomina je mogoče ponazoriti s podatkom, da je blagajna kluba za dva do tri stote mladcev znala prodati več kot tisoč vstopnic, pri tem pa so guest liste obsegale precej ljudi s scene. V navezi z Maršem so postali trend. A klub je bil edini tujek v stavbi rektorata, poleg tega so horde mladcev podnevi in ponoči zasedale elitni mariborski Slomškov trg. Število obiskovalcev je pritegnilo tudi lokalne gangsterje. Eden od njih je, z namenom, da bi prevzel šank, v začetku leta 1994 podtaknil požar.
Takrat novoizvoljeni rektor dr. Ludvik Toplak je v sodelovanju z mariborsko občino šele čez leto (ob menjavi politične garniture) dosegel, da se je javni zavod izselil iz središča mesta. Težava, ki je vzbrstela čez leta, je bila, da MKC-ju niso zagotovili ustreznih (ali celo enakovrednih) prostorov, ampak zgolj nekaj pisarn in šele lani poleti galerijo Media Nox.
Vendar je MKC, ki je bil pred slabim desetletjem pospeševalec razvoja mladinske (klubske) kulture, danes njen glavni zaviralec. Ne toliko zato, ker že osmo leto ne izvaja klubske dejavnosti, temveč zato, ker je - MKC je javni zavod - precejšnje finančno breme za občino. V lanskem proračunu Oddelka za družbene dejavnosti, namenjenem urbani mladinski kulturi, je bilo MKC-ju namenjenih več kot 60 odstotkov sredstev, dobrih 31 milijonov tolarjev. Precej denarja se porabi za najem prireditvenih prostorov. Sledi paradoks: institucija, ki ima v imenu mladinskost, pripravlja prireditve v SNG-ju, Rotovžu in knjižnicah. Vtis, da je od nekdanjega MKC-ja ostalo le ime in nekaj umetnikov, ki so v njem dobili zaposlitev, še bolj poudarja lansko poročilo: prešteti obiskovalci, realizacije po načrtu ali boljše od načrtovanih, ocene kakovosti po pričakovanjih ali nad njimi -glede na to, da so v ospredju projekti, ki med nekdanjimi obiskovalci MKC-ja zbujajo malo ali nič pozornosti, s častno izjemo No Border Jama Dušana Hedla. Argument, da so s prostorom izgubili tudi publiko in točko, kamor so se zatekali mladih, ne zdrži protiargumenta - da MKC vsa ta leta ni prišel do generacije, ki je zahajala vanj, in se naselil mednjo, v Pekarno.
Pekarna brez kruha
V Mariboru je po osamosvojitvi o(b)stalo in pognalo kar nekaj civilnodružbenih pobud. Alternativna glasbena delavnica Gustaf in Društvo prijateljev delfinov sta spadala med tiste, ki so dali pobudnike in akterje zasedbe (1994) nekdanje vojaške pekarne prepečenca. Že leto pred tem je potekal zrevoltiran koncert mladih Hasta la victoria siempre, ki je lani doživel sedmo reprizo. Po jurišu na zapuščeno vojašnico ob železniški progi se je v njej ustanovila Magdalenska mreža, leta 1997 pa so ustanovili zavod Pekarna Magdalenske mreže (PMM), ki usklajuje programe, vzdržuje objekte in površine znotraj kompleksa.
Pekarno bi lahko primerjali z Metelkovo le na videz - Metelkova se bori za obstoj, v Mariboru pa je v interesu mesta, da se Pekarna legalizira. "Z občino se pogovarjamo o obstoju, ne o vsebinah," pove Borut Wenzel, zavodski direktor. Mnenju se pridruži Bojan Jerkovič - Čiko: "Mesto je lahko naš partner, ne more pa biti šef!"
Pekarna je eksplodirala na letošnjem festivalu Magdalena, ko je iz vseh por na dan pridrla mariborska mladost. V treh dneh sva bila priči poharskim Elvis Jacksonom, Ferusu Mustafovu, ki je tresel telesca brhkih deklet, in Radyoyojevskim večerom drum'n'bassa, sicer dokaj popularnega med rojaki techno Alfija. "Leta smo se trudili, da smo vpeljali dnevne vsebine," razlaga Borut. Nova generacija, ki zapolnjuje Gustafa (od stareg
09.10.2011. (15:51) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
(od starega si je sposodil ime in kakega člana), MC Klub (oziroma KID Indie Janez), Teater za voglom, KURD in ducate prostorov, ni zgolj klubsko pasivna - ducat mladih skupin ima tam vadbene prostore, precej umetnikov ustvarja prav tam, to je tudi domovanje Ustanove Iboga in lokalnega potapljaškega društva. Več podatkov najdete na http://pekarna.rulz.org, kjer se odločite zanje ali za INFOPEKO. Ta je specifična sestavina PMM, ki mladim ponuja celo več kot podobna MC-jevska svetovališča, ki smo jih bili obiskali doslej. Infotočka izvira iz Sorosevih časov, pozneje pa sta jo podprla Mestna občina Maribor (MOM) in nacionalni koordinator MC-jev MISS. Kot pove Dolores Šegina, vodja INFOPEKE, je eden od programov (od učenja do reševanja težav) tudi svetovanje pri motnjah hranjenja. Predvsem pa gre pri tej točki, integrirani v delovanje skvota, nedvomno za presežek civilne družbe.
Pekarna nagovarja precej širši krog ljudi kot ljubljanska predhodnica. A zakaj ni konkurence? "Drugim organizatorjem se zadeve ekonomsko ne iztečejo. Sicer pa v Mariboru klubska dejavnost nikoli ni obstajala v kontinuiteti, razen MKC-ja." Seveda moramo omeniti ŠTUK, čeprav ga - razen za kak koncert - obišče malo prave klubske populacije. ŠTUK se je iz kraja, kjer so pred desetletjem domovale pretežno rockovske zabave, preoblikoval v kraj hedonističnih kvazištudentskih alkoholnih veselic na ritme Severine in Lačnega Franza.
Moderna čitalnica
Noben prišlek, ki se mu je že uspelo seznaniti s sodobnimi tehnologijami, v Mariboru ne more zaviti mimo Kible (http://www.kibla.org), multimedijskega prostora, kjer lahko prek zastonjskega dostopa do interneta komunicira s svetom. Kar si je ministrstvo za informacijsko družbo šele zastavilo za dolgoročno nalogo, v Kibli poteka že dobrih pet let. Projekt se je v glavah porodil leta 1992. Po prvih spisanih konceptih so se že začeli pogovori na mestni in državni ravni, vendar takrat še nobenega od politikov ni zanimala informacijska modernizacija družbe. Na srečo je takrat pri nas deloval Zavod za odprto družbo Slovenije (Sorosev center). Ta jim je na pomoč priskočil finančno, prostor pa so leta 1996 dobili v Narodnem domu, nekdanjem Domu JLA. Predsednik kulturno-izobraževalnega društva Kibla Peter Tomaž Dobrila - Pec pravi, da jim je na začetku šlo predvsem za združevanje oziroma za čitalniško kulturo. Vzporednice s čitalnicami pred sto leti so očitne, le da se je klasična bralnica spremenila v elektronsko čitalnico. Že ob vstopu v računalniško sobo opazimo, da ni prostega računalnika. Kibla je torej dosegla namen. Za kompjuterji sedijo predvsem zelo mladi friki s slušalkami na glavi, ki hkrati četajo in pošiljajo SMS-sporočila ... Kot da bi mimogrede zašli v informacijski center ameriške vesoljske agencije. Napeljava, ki je speljana po vsem prostoru, že nakazuje prihodnost, ko bo vsak najstnik naokrog hodil s prenosnim računalnikom in se le priklopil v eno izmed vtičnic ter živel v obeh svetovih sočasno.
Po začetnem nezanimanju za projekt se je tudi občinarjem in državnikom posvetilo, da bi lahko podprli Kiblo, čeprav mesto doda le deset odstotkov proračuna. Še dobro, da obstajajo evropski razpisi, drugače bi mladi še vedno komunicirali kot na balkanskih hribih, z dretjem z enega hriba na drugega. Pec pripomni k vladni odločitvi o ustanovitvi ministrstva za informacijsko družbo: "Bolje pozno kot nikoli." Zdaj nimajo nobenih težav, saj so v mestu ugotovili, da njihovo infrastrukturo potrebujejo za vsak malo večji dogodek od Lenta do Magdalene. "Vse, kar je v Kibli, lahko odšravfamo in odpeljemo na drugo lokacijo." Obiskovalci so stari od 15 do 45 let, med stalnimi uporabniki so tudi gluhonemi. Prost dostop do medmrežja je le ena izmed ponudb. Tu so še študentski infocenter, predstave, razstave, predavanja, okrogle mize, literarni večeri, založba, grafični in arhitekturni studio ...
Boljša prihodnost
Tudi na mariborski občini se zavedajo pomena urbane mladinske kulture. Eden njenih prednostnih investicijskih projektov za obdobje 2001-2004 je obnova kompleksa Pekarne. Po projekciji bi se MKC preselil v Pekarno, sedanjim uporabnikom Pekarne pa "bo občina zagotovila bistveno boljši prostorski standard in možnost podpore novega upravljavca". Selitev zagovarja tudi Goran Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti (ODD): "MKC se je do lanskega leta branil selitve v Pekarno." Zdaj je lastnik Pekarne MNZ. "Pred podpisom je pogodba, po kateri bo ministrstvo z občino zamenjalo prostore Pekarne za druge površine." Nato se bo tudi deblokiral postopek priprave ureditvenega načrta za to območje. Po mnenju ODD bi funkcijo upravljanja Pekarne moral prevzeti MKC "pod pogojem, da v njegovo ekipo poprej kooptiramo ključne nosilce dosedanjega, nedvomno zelo uspešnega delovanja Pekarne".
"Pogoj za funkcioniranje programa tipa Pekarna so stalni nosilci," razlaga koncept Rajić. Kaj pa tveganje rednih služb? "To bodo ljudje, ki bodo zagotavljali tehnične in prostorske razmere, ne pa programov." Zakaj? "Takrat bo m
09.10.2011. (15:54) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
nadaljevanje
"Pogoj za funkcioniranje programa tipa Pekarna so stalni nosilci," razlaga koncept Rajić. Kaj pa tveganje rednih služb? "To bodo ljudje, ki bodo zagotavljali tehnične in prostorske razmere, ne pa programov." Zakaj? "Takrat bo možnost, da odpade alibi pomanjkanja prostorov in da se prostor odpre in pokaže, kaj kdo zmore!"
Sedanji status je, v Pekarni, "dober za ohranitev", razlaga Wenzel. Če bi bila lastnica občina, bi lahko začela uveljavljati svoje interese. Še posebej pri menjavah političnih garnitur, kot se je zgodilo z MKC-jem.
09.10.2011. (15:54) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
da človek pozablja je vsekakor dobro ker se tako osvobodi neposrednega pritiska stvarnosti, ker če nebi pozabljal bi bil obsojen na nespanje. zato imamo pa arhive in informacijske znanosti da izbrskamo potrebno informacijo, kar pa je lahko tudi maipulativnega značaja, pa smo pri kuri in jajcu
09.10.2011. (15:58) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
tudi sam sem že kopijestal taisti članek večkrat v različne svrhe
09.10.2011. (16:00) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
TO JE BIL TISTI DAN
KO SO PTICE OBNEMELE
TOJE BIL TISTI DAN
KO SE PESNIKU NI DALO
TO JE BIL TISTI DAN
KO SO FABRIKE ZARJOVELE
TO JE BIL TISTI DAN
LEP SKORAJ KOT NEDELJA
_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_*_
TO JE BIL TISTI DAN
KO JE SONCE NA OBZORJU
TO JE BIL TISTI DAN
KO JE V ZRAKU VONJ ČEBULE
TO JE BIL TISTI DAN
KO SO PRAVICE ZAŽIVELE
TO JE BIL TISTI DAN
LEP SKORAJ KOT NEDELJA
10.10.2011. (00:57) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...