21.12.2010. (03:41)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
JA ABER VILKOMEN !
21.12.2010. (11:59)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
secer
kot sem ze enkrat prej povedal pekarna je šla u kurac Sem mnenja da je pravi čas da se pekarna razdeli na tiste ki so pekarno ziveli in jo ustvarili to kaj je in na tiste kateri zagovarjajo instant kuluro oz trenutno vodstvo Mislim da nekdo ki nerazume(zelo dobro razume) tega da je lastnik oz upravitelj prostora več kot programski svet nima kaj iskat v pekarni Hočem povedat da so si naši pekarnarji oz vodstvo porihtali prvo stavbo ter prostore in zagarantirali sebi še vsaj pet let dela MoM pa je z tem projektom obnove Pekarne ze drugič obnovila isto stavbo in opravičila denar evropskih sredstev za EPK
25.12.2010. (05:54)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
Tovarna Rog: tretjič
Staro tovarno Rog naj bi v začetku prihodnjega leta le začeli prenavljati Tjaša Zajc
Rog
Nekdanja tovarna Rog v Ljubljani, kjer že štiri leta ustvarjajo različni umetniki in delujejo društva ter socialni center, naj bi po več danih in potem prelomljenih obljubah zdaj le dočakala prenovo. Občina s partnerji predvideva, da bo gradbeno dovoljenje dobila do konca leta. Kaj pa to pomeni za sedanje uporabnike, ki že od vsega začetka vedo, da je nastanitev v zapuščenem industrijskem objektu začasna? Če bo občina po novem letu objekt res začela obnavljati, se bodo morali vsi izseliti, saj bo tam nastalo gradbišče Centra sodobnih umetnosti - Rog. Del infrastrukture naj bi bil zasebnega tipa, s stanovanji, hotelom in poslovnimi prostori. Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski občini Uroš Grilc je pojasnil, da nameravajo v umetniškem delu urediti podobno infrastrukturo, kot je vzpostavljena že sedaj (prostore, ateljeje, laboratorije in bivalne ateljeje - teh sicer zdaj ni), le da bo po prenovi uporaba plačljiva. Kulturna ponudba za obiskovalce naj bi temeljila na letnih ali večletnih programih. Marsikateri izmed sedanjih uporabnikov je glede prihodnosti skeptičen. Med sogovorniki nobeden ni bil seznanjen s tem, da je Rog del evropskega projekta Second Chance. Gre za povezavo petih evropskih mest: Ljubljane, Nürnberga, Benetk, Leipziga in Krakova. V Nürnbergu bodo v kulturni center preuredili staro tovarno AEG in 4000 kvadratnih metrov zapolnili z akademijo za gledališče, glasbeno šolo, otroškim umetniškim centrom in še marsičim. V Leipzigu je tretjina 20.000 kvadratnih metrov velike nekdanje predilnice že uporabljena, in sicer za umetniške razstave, predavanja, knjižnico in druge dogodke. Beneški Arsenale je kot Rog še v fazi priprave, krakovski depo tramvajev pa so že preuredili v muzej. Eden izmed rogovcev Mitar Milutinovič pojasnjuje, da nezaupanje glede prihodnosti Roga izhaja iz vprašanja financiranja: »Največji strah je, da bomo dobili še eno dolgotrajno gradbišče, da se bodo stvari porušile, okoli gradbišča se bo postavila ograja, potem pa bo vse skupaj tako stalo.« Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in aktivist Socialnega centra Rog Andrej Kurnik pa je povedal, da je »jasno, da kompleks Roga potrebuje obnovo, zdi pa se, da lastniki ne vedo točno, kaj bi umestili v projekt. Vse zadeve so zelo ohlapne, vprašanje je, kaj poleg apetitov investitorjev stoji zadaj.« Ljubljanski Rog je zdaj v pričakovanju. Zadnji dve leti so bile pripravljene študije, opravljene raziskave in narejeni načrti, delo, opravljeno v preteklosti, predstavljajo na občini. Jurij Bavdaž, predstavnik Delovne kooperative v Rogu, kot dobrodošlo rešitev za prihodnost vidi produkcijsko-umetniški center, ki bi podpiral tudi komponento socialnega podjetništva. Na občini v tem ne vidijo ene izmed možnosti. Vsekakor pa umetniško ustvarjanje in socialni center, kakršen deluje danes, ne bosta zamrla. Rogovci bodo enostavno poiskali drugo prazno stavbo v Ljubljani. Kot pravi Kurnik: »Ljubljane si po štirih letih brez teh iniciativ ni več mogoče predstavljati.«
kolaž
ick bin wida hier
21.12.2010. (03:41) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
JA ABER VILKOMEN !
21.12.2010. (11:59) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
secer
kot sem ze enkrat prej povedal pekarna je šla u kurac
Sem mnenja da je pravi čas da se pekarna razdeli na tiste ki so pekarno ziveli in jo ustvarili to kaj je in na tiste kateri zagovarjajo instant kuluro oz trenutno vodstvo
Mislim da nekdo ki nerazume(zelo dobro razume) tega da je lastnik oz upravitelj prostora več kot programski svet nima kaj iskat v pekarni
Hočem povedat da so si naši pekarnarji oz vodstvo porihtali prvo stavbo ter prostore in zagarantirali sebi še vsaj pet let dela MoM pa je z tem projektom obnove Pekarne ze drugič obnovila isto stavbo in opravičila denar evropskih sredstev za EPK
25.12.2010. (05:54) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
Tovarna Rog: tretjič
Staro tovarno Rog naj bi v začetku prihodnjega leta le začeli prenavljati
Tjaša Zajc
Rog
Nekdanja tovarna Rog v Ljubljani, kjer že štiri leta ustvarjajo različni umetniki in delujejo društva ter socialni center, naj bi po več danih in potem prelomljenih obljubah zdaj le dočakala prenovo. Občina s partnerji predvideva, da bo gradbeno dovoljenje dobila do konca leta. Kaj pa to pomeni za sedanje uporabnike, ki že od vsega začetka vedo, da je nastanitev v zapuščenem industrijskem objektu začasna?
Če bo občina po novem letu objekt res začela obnavljati, se bodo morali vsi izseliti, saj bo tam nastalo gradbišče Centra sodobnih umetnosti - Rog. Del infrastrukture naj bi bil zasebnega tipa, s stanovanji, hotelom in poslovnimi prostori. Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski občini Uroš Grilc je pojasnil, da nameravajo v umetniškem delu urediti podobno infrastrukturo, kot je vzpostavljena že sedaj (prostore, ateljeje, laboratorije in bivalne ateljeje - teh sicer zdaj ni), le da bo po prenovi uporaba plačljiva. Kulturna ponudba za obiskovalce naj bi temeljila na letnih ali večletnih programih.
Marsikateri izmed sedanjih uporabnikov je glede prihodnosti skeptičen. Med sogovorniki nobeden ni bil seznanjen s tem, da je Rog del evropskega projekta Second Chance. Gre za povezavo petih evropskih mest: Ljubljane, Nürnberga, Benetk, Leipziga in Krakova. V Nürnbergu bodo v kulturni center preuredili staro tovarno AEG in 4000 kvadratnih metrov zapolnili z akademijo za gledališče, glasbeno šolo, otroškim umetniškim centrom in še marsičim. V Leipzigu je tretjina 20.000 kvadratnih metrov velike nekdanje predilnice že uporabljena, in sicer za umetniške razstave, predavanja, knjižnico in druge dogodke. Beneški Arsenale je kot Rog še v fazi priprave, krakovski depo tramvajev pa so že preuredili v muzej.
Eden izmed rogovcev Mitar Milutinovič pojasnjuje, da nezaupanje glede prihodnosti Roga izhaja iz vprašanja financiranja: »Največji strah je, da bomo dobili še eno dolgotrajno gradbišče, da se bodo stvari porušile, okoli gradbišča se bo postavila ograja, potem pa bo vse skupaj tako stalo.« Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in aktivist Socialnega centra Rog Andrej Kurnik pa je povedal, da je »jasno, da kompleks Roga potrebuje obnovo, zdi pa se, da lastniki ne vedo točno, kaj bi umestili v projekt. Vse zadeve so zelo ohlapne, vprašanje je, kaj poleg apetitov investitorjev stoji zadaj.«
Ljubljanski Rog je zdaj v pričakovanju. Zadnji dve leti so bile pripravljene študije, opravljene raziskave in narejeni načrti, delo, opravljeno v preteklosti, predstavljajo na občini. Jurij Bavdaž, predstavnik Delovne kooperative v Rogu, kot dobrodošlo rešitev za prihodnost vidi produkcijsko-umetniški center, ki bi podpiral tudi komponento socialnega podjetništva. Na občini v tem ne vidijo ene izmed možnosti. Vsekakor pa umetniško ustvarjanje in socialni center, kakršen deluje danes, ne bosta zamrla. Rogovci bodo enostavno poiskali drugo prazno stavbo v Ljubljani. Kot pravi Kurnik: »Ljubljane si po štirih letih brez teh iniciativ ni več mogoče predstavljati.«
http://www.mladina.si/tednik/201050/tovarna_rog_tretjic
29.12.2010. (14:42) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
naredite mi to evropsko kulturpolitik zopet popeglano in predvidljivo.
29.12.2010. (14:47) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
kolaž
sicer pa je vsaka podobnost zgolj naključje
29.12.2010. (14:48) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
SAM VEŠ, DA TO ZADNJE GLIH NAJBOLJ NE DRŽI !
02.01.2011. (12:49) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...