22.04.2008. (06:56)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
Salcka
Aja, pa še to, @Said: jebala te KOHERENCA!
22.04.2008. (07:01)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
A) KOHERÉNTNO VALOVÁNJE JE V FIZIKI VALOVANJE, KI IZHAJA IZ POSAMEZNIH IZVOROV Z ISTO FREKVENCO ALI VALOVNO DOLŽINO IN KONSTANTNO FAZNO RAZLIKO. INTERFERENČNE SLIKE DOBIMO LE PRI SESTAVLJANJU KOHERENTNIH VALOVANJ. SVETLOBA IZ NAVADNIH SVETIL NI KOHERENTNA. ENA OD NAPRAV, S KATERO DOBIMO IZ ENEGA SVETILA KOHERENTNI DELNI VALOVANJI STA FRESNELOVI ZRCALI.
B) KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO.
MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
C) ELEKTROENCEFALOGRAFSKA KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI IZHODIŠČE: FUNKCIJSKO POVEZOVANJE ("BINDING") RAZNIH PODROČIJ MOŽGANOV, KI JE LAHKO NPR. MEHANIZEM ZAZNAVE DRAŽLJAJEV, MORDA POTEKA PREK SINHRONIZIRANE OSCILIRAJOČE AKTIVNOSTI NEVRONOV, KI SE DA DOLOČITI Z MERJENJEM ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. TAKŠNO POVEZOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH PODROČIJ MOŽGANSKE SKORJE JE LAHKO TUDI OSNOVA VIDNO-MOTORIČNE INTEGRACIJE, KI JO ZAHTEVA IZVAJANJE MOTORIČNIH NALOG, VODENIH Z VIDOM. PRI GIBIH ENE ROKE SE AKTIVIRA PRIMARNA MOTORIČNA MOŽGANSKA SKORJA PREDVSEM V NASPROTNI POLOBLI, PREMOTORIČNA POLJA PA SO AKTIVNA V OBEH.
NAMEN: OSNOVNI CILJ RAZISKAVE JE BIL VPELJATI METODO MERJENJA ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. IZBRALI SMO MODEL VIDNO-MOTORIČNE NALOGE, KER JE ŽE DOBRO RAZISKAN IN JE ZATO DOBLJENE REZULTATE MOŽNO PRIMERJATI Z DRUGIMI TER TAKO PREIZKUSITI VELJAVNOST METODE. DRUGI CILJ JE BIL PRIMERJAVA SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV NAD LEVO IN DESNO MOŽGANSKO POLOBLO PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE Z DESNO ALI Z LEVO ROKO. HIPOTEZE: PREDPOSTAVILI SMO, DA BO KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE VEČJA MED IZVAJANJEM VIDNO-MOTORIČNE NALOGE KOT MED KONTROLNIMI NALOGAMI. PREDPOSTAVILI SMO TUDI, DA BO POVEČANJE KOHERENCE PRI IZVAJANJU NALOGE Z DESNICO VEČJE NAD LEVO POLOBLO IN OBRATNO. METODE: MERITVE SMO IZVEDLI NA 6 DESNIČNIH ZDRAVIH PREISKOVANCIH. MED ELEKTROENCEFALOGRAFSKIM SNEMANJEM SO IZVAJALI 4 NALOGE: VIDNO-MOTORIČNO NALOGO Z LEVO IN DESNO ROKO (ZAHTEVALA JE USKLAJENO DELOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH POLJ), VIDNO, MOTORIČNO TER VIDNO IN MOTORIČNO (HKRATI NEODVISNO AKTIVNI OBE POLJI). ZA IZRAČUN SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV SMO IZDELALI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB. REZULTATE SMO STATISTIČNO OBDELALI Z METODAMI DVOSMERNE VARIANCE, ENOSMERNE VARIANCE TER S POST HOC TESTI T S KOREKCIJO PO BONFERRONIJU. REZULTATI: DOKAZALI SMO STATISTIČNO POMEMBNO POVEČANJE KOHERENCE (P < 0,05) PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI GLEDE NA OSTALE NALOGE V FREKVENČNIH PASOVIH ALFA IN BETA 1. SPREMEMBE KOHERENCE NISO BILE STATISTIČNO POMEMBNO ODVISNE OD TEGA, S KATERO ROKO SO PREISKOVANCI IZVAJALI NALOGO, IN SO SE V OBEH PRIMERIH SIMETRIČNO ZVEČALE V OBEH POLOBLAH. ZAKLJUČKI: V SKLADU S PREJŠNJIMI RAZISKAVAMI SMO DOKAZALI SPECIFIČNO POVEČANJE KOHERENCE MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI POLJI PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE IN POKAZALI, DA NI PREPRIČLJIVIH ASIMETRIJ PRI IZVAJANJU LE-TE Z DESNO OZ. LEVO ROKO. SLEDNJE JE MOŽNO RAZLOŽITI, ČE POVEČANJE KOHERENCE ODSEVA SODELOVANJE MED SEKUNDARNIMI KOMPLEKSNEJŠIMI VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE.
D) SMO ŠE KAJ POZABILI ?
E) KOLIKO ČASA POTREBUJEŠ, DA BOŠ ZNAL NA PAMET ?
22.04.2008. (11:55)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
A) KOHERÉNTNO VALOVÁNJE JE V FIZIKI VALOVANJE, KI IZHAJA IZ POSAMEZNIH IZVOROV Z ISTO FREKVENCO ALI VALOVNO DOLŽINO IN KONSTANTNO FAZNO RAZLIKO. INTERFERENČNE SLIKE DOBIMO LE PRI SESTAVLJANJU KOHERENTNIH VALOVANJ. SVETLOBA IZ NAVADNIH SVETIL NI KOHERENTNA. ENA OD NAPRAV, S KATERO DOBIMO IZ ENEGA SVETILA KOHERENTNI DELNI VALOVANJI STA FRESNELOVI ZRCALI.
B) KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO.
MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
C) ELEKTROENCEFALOGRAFSKA KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI IZHODIŠČE: FUNKCIJSKO POVEZOVANJE ("BINDING") RAZNIH PODROČIJ MOŽGANOV, KI JE LAHKO NPR. MEHANIZEM ZAZNAVE DRAŽLJAJEV, MORDA POTEKA PREK SINHRONIZIRANE OSCILIRAJOČE AKTIVNOSTI NEVRONOV, KI SE DA DOLOČITI Z MERJENJEM ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. TAKŠNO POVEZOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH PODROČIJ MOŽGANSKE SKORJE JE LAHKO TUDI OSNOVA VIDNO-MOTORIČNE INTEGRACIJE, KI JO ZAHTEVA IZVAJANJE MOTORIČNIH NALOG, VODENIH Z VIDOM. PRI GIBIH ENE ROKE SE AKTIVIRA PRIMARNA MOTORIČNA MOŽGANSKA SKORJA PREDVSEM V NASPROTNI POLOBLI, PREMOTORIČNA POLJA PA SO AKTIVNA V OBEH.
NAMEN: OSNOVNI CILJ RAZISKAVE JE BIL VPELJATI METODO MERJENJA ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. IZBRALI SMO MODEL VIDNO-MOTORIČNE NALOGE, KER JE ŽE DOBRO RAZISKAN IN JE ZATO DOBLJENE REZULTATE MOŽNO PRIMERJATI Z DRUGIMI TER TAKO PREIZKUSITI VELJAVNOST METODE. DRUGI CILJ JE BIL PRIMERJAVA SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV NAD LEVO IN DESNO MOŽGANSKO POLOBLO PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE Z DESNO ALI Z LEVO ROKO. HIPOTEZE: PREDPOSTAVILI SMO, DA BO KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE VEČJA MED IZVAJANJEM VIDNO-MOTORIČNE NALOGE KOT MED KONTROLNIMI NALOGAMI. PREDPOSTAVILI SMO TUDI, DA BO POVEČANJE KOHERENCE PRI IZVAJANJU NALOGE Z DESNICO VEČJE NAD LEVO POLOBLO IN OBRATNO. METODE: MERITVE SMO IZVEDLI NA 6 DESNIČNIH ZDRAVIH PREISKOVANCIH. MED ELEKTROENCEFALOGRAFSKIM SNEMANJEM SO IZVAJALI 4 NALOGE: VIDNO-MOTORIČNO NALOGO Z LEVO IN DESNO ROKO (ZAHTEVALA JE USKLAJENO DELOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH POLJ), VIDNO, MOTORIČNO TER VIDNO IN MOTORIČNO (HKRATI NEODVISNO AKTIVNI OBE POLJI). ZA IZRAČUN SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV SMO IZDELALI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB. REZULTATE SMO STATISTIČNO OBDELALI Z METODAMI DVOSMERNE VARIANCE, ENOSMERNE VARIANCE TER S POST HOC TESTI T S KOREKCIJO PO BONFERRONIJU. REZULTATI: DOKAZALI SMO STATISTIČNO POMEMBNO POVEČANJE KOHERENCE (P < 0,05) PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI GLEDE NA OSTALE NALOGE V FREKVENČNIH PASOVIH ALFA IN BETA 1. SPREMEMBE KOHERENCE NISO BILE STATISTIČNO POMEMBNO ODVISNE OD TEGA, S KATERO ROKO SO PREISKOVANCI IZVAJALI NALOGO, IN SO SE V OBEH PRIMERIH SIMETRIČNO ZVEČALE V OBEH POLOBLAH. ZAKLJUČKI: V SKLADU S PREJŠNJIMI RAZISKAVAMI SMO DOKAZALI SPECIFIČNO POVEČANJE KOHERENCE MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI POLJI PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE IN POKAZALI, DA NI PREPRIČLJIVIH ASIMETRIJ PRI IZVAJANJU LE-TE Z DESNO OZ. LEVO ROKO. SLEDNJE JE MOŽNO RAZLOŽITI, ČE POVEČANJE KOHERENCE ODSEVA SODELOVANJE MED SEKUNDARNIMI KOMPLEKSNEJŠIMI VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE.
D) SMO ŠE KAJ POZABILI ?
22.04.2008. (13:08)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
MERILO BESEDILNOSTI: KOHERENCA
KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO. MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
II. SLOVNIČNO RAZMERJE V ZVEZI POVEDI
TAKŠNA DELITEV SE POJAVLJA V UČBENIKU NA PRAGU BESEDILA 3. PRI S.H.. TE DELITVE NISVA OPAZILI, SAJ OMENJA SAMO NAVEZOVANJE, KI GA BOVA PODROBNO PREDSTAVILI V III. POGLAVJU.
III. ANALIZA NAVEZOVANJA (SLOVNIČNE KOHERENCE) V BESEDILU
(RAZPREDELNICO NAJDETE V PRIPONI.)
S.H. LOČI:
1. SINONIMIČNA IN HIPONIMIČNA NAVEZOVANJA
A) SINONIMIČNA NAVEZOVANJA: VSE PONOVITVE (VSI NAVEZOVALNIKI) SE NANAŠAJO NA ISTI PREDMET.
B) HIPONIMIČNA NAVEZOVANJ: NAVEZOVALNIKI NISO ENAKI NANAŠALNICI TEMVEČ SO SAMO V SORODU Z NJO. LAHKO SO UTEMELJENI: - LOGIČNO (NAVZGOR - NAVZDOL) - KULTURNO (TOVARNA - DELAVCI) - ONTOLOŠKO (MATI - HČI)
NAVEZOVANJE V BESEDILU
LOGIČNA POT NAVZGOR - POT NAVZDOL ONTOLOŠKA MATI – HČI PARAFRAZA JURE JE MOJ BRAT. SEM JURETOVA SESTRA. SKLEPANJA, POSLEDICE VIDEL SEM JEŽA. VIDEL SEM ŽIVAL.
2. ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
PRAŠKA ŠOLA JE NA OSNOVI MATHESIU-OVE ČLENITVE PO AKTUALNOSTI STAVEK RAZDELILA:
" IZHODIŠČE (TEMO) " JEDRO (REMO)
IZHODIŠČE (TEMA) JE TISTO, KAR JE ŽE PREJ OMENJENO, JEDRO (REMO) PA JE NEKAJ NOVEGA.
T.K. V UČBENIKU SLOVENSKI JEZIK 3 LOČI ŠE PREHOD (TRANZICIJA), KI JE MANJ POMEMBEN DEL JEDRA.
IZHODIŠČE PREHOD JEDRO
OB NEDELJAH HODIMO NA IZLETE.
IV. ANALIZA TEMATSKE KOHERENCE V BESEDILIH
1. TEMA V BESEDILU IN POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
TEMA V BESEDILU
TEMO OPREDELJUJEMO KOT ENEGA ALI VEČ STAVKOV (MISLI), KI JIH ZDRUŽUJE SKUPNI SMISEL.
GLAVNA TEMA BESEDILA JE JEDRO VSEBINE; VSEBINA JE POTEK MISLI V NEKEM BESEDILU, PROPOZICIJA PREDSTAVLJA OBJEKT MISLI.
DELNE TEME GLAVNO TEMO RAZVRŠČAJO, UTEMELJUJEJO, POJASNJUJEJO...
LOČIMO ŠTIRI TIPE RAZVIJANJA TEME: OPIS, UTEMELJITEV, RAZLAGA IN PRIPOVED. KATERI IZMED ŠTIRIH MOŽNIH NAČINOV RAZVIJANJA TEME JE V BESEDILU UPORABLJEN, DOLOČIMO NA PODLAGI RAZMERJA MED GLAVNO TEMO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU:
VRSTA BESEDILA RAZMERJE MED GLAVNO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU
OPIS UMEŠČANJE IN RAZVRŠČANJE
UTEMELJITEV UTEMELJEVANJE ALI PREPRIČEVANJE
RAZLAGA POJASNJENO IN POJASNJUJOČE
PRIPOVED ZAPLET, RAZREŠITEV IN PRIPOVEDOVALČEVA OSEBNA OCENA
POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
POVEZOVANJE DOGODKOV IN SITUACIJ V BESEDILU OBRAVNAVAJO MNOGI AVTORJI; BEAUGRANDE IN DRESSLER V OKVIRU JUNKCIJE PREDLAGATA OBRAVNAVO ŠTIRIH GLAVNIH TIPOV:
- KONJUKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM: OBE ENOTI STA V BESEDILNEM SVETU RESNIČNI (VEZNIKI: IN, PA, POLEG TEGA, NADALJE ... ),
- DISJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ALTERNATIVNIM STATUSOM, OD KATERIH JE V BESEDILNEM SVETU LE ENA LAHKO RESNIČNA (VEZNIKI: ALI, ALI-ALI, BODISI-BODISI, OZIROMA ... ),
- KONTRAJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM, KI PA SO VIDETI V BESEDILNEM SVETU NEZDRUŽLJIVE (VEZNIKI: PA, A, TODA, ALI, VENDAR ... ),
- SUBORDINACIJA, KI POVEZUJE ENOTE, PRI KATERIH JE STATUS ENE ODVISEN OD STATUSA DRUGE (VEZNIKI: KER, ZATO, MEDTEM KO, SAJ, KAJTI ... ).
BEAUGRAND IN HUDEJEVA SI PRI UMESTITVI JUNKCIJ NASPROTUJETA, SAJ JIH HUDEJEVA UMEŠČA K TEMATSKI KOHERENCI, BEAUGRAND PA K SLOVNIČNI KOHERENCI, OZIROMA KOHEZIJI.
2. OPISOVANJE (DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME)
DESKRIPTIVNO RAZVITO BESEDILO JE SESTAVLJENO IZ DELNIH TEM, KOMPONENT, KI UMEŠČAJO IN RAZVRŠČAJO GLAVNO TEMO. DELNE TEME ODGOVARJAJO NA "K" VPRAŠANJA: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, KAKO IN VČASIH TUDI NA ZAKAJ.
DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME JE POSEBEJ ZANIMIVO ZA BESEDILA, KI IMAJO INFORMATIVNO FUNKCIJO.
TAKO RAZVITO STRUKTURO IMAJO NASLEDNJE VRSTE BESEDIL:
A) OPIS DOGODKA, TO JE POROČILO O DOGODKU B) OPIS PREDMETA C) OPIS POTEKA ALI NAVODILO
3. UTEMELJEVANJE IN PREPRIČEVANJE (ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME)
ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME SE NANAŠA NA LOGIČNO ZVEZO MED ARGUMENTOM IN SKLEPOM, ZANIMA NAS PA ŠE VELIKO VEČ KOT TO. ZANIMA NAS TUDI TO, KAKO DOSEČI, DA KONKRETNI ARGUMENT NE BO ARGUMENT SAMO ZA TISTEGA, KI ARGUMENTIRA, PAČ PA DA BO NUJEN IN SPREJEMLJIV TUDI ZA NASPROTNIKA. ZANIMATA NAS DVA PROBLEMA: PROBLEM ARGUMENTIRANJA IN PROBLEM PREPRIČEVANJA.
LOČEVATI MORAMO
23.04.2008. (11:33)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
MERILO BESEDILNOSTI: KOHERENCA
KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU. SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN: - SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI); - SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) . TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO. MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE. TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ). II. SLOVNIČNO RAZMERJE V ZVEZI POVEDI TAKŠNA DELITEV SE POJAVLJA V UČBENIKU NA PRAGU BESEDILA 3. PRI S.H.. TE DELITVE NISVA OPAZILI, SAJ OMENJA SAMO NAVEZOVANJE, KI GA BOVA PODROBNO PREDSTAVILI V III. POGLAVJU. III. ANALIZA NAVEZOVANJA (SLOVNIČNE KOHERENCE) V BESEDILU S.H. LOČI: SINONIMIČNA IN HIPONIMIČNA NAVEZOVANJA A) SINONIMIČNA NAVEZOVANJA: VSE PONOVITVE (VSI NAVEZOVALNIKI) SE NANAŠAJO NA ISTI PREDMET. B) HIPONIMIČNA NAVEZOVANJ: NAVEZOVALNIKI NISO ENAKI NANAŠALNICI TEMVEČ SO SAMO V SORODU Z NJO. LAHKO SO UTEMELJENI: - LOGIČNO (NAVZGOR - NAVZDOL) - KULTURNO (TOVARNA - DELAVCI) - ONTOLOŠKO (MATI - HČI) NAVEZOVANJE V BESEDILU LOGIČNA POT NAVZGOR - POT NAVZDOL ONTOLOŠKA MATI – HČI PARAFRAZA JURE JE MOJ BRAT. SEM JURETOVA SESTRA. SKLEPANJA, POSLEDICE VIDEL SEM JEŽA. VIDEL SEM ŽIVAL. 2. ČLENITEV PO AKTUALNOSTI PRAŠKA ŠOLA JE NA OSNOVI MATHESIU-OVE ČLENITVE PO AKTUALNOSTI STAVEK RAZDELILA: " IZHODIŠČE (TEMO) " JEDRO (REMO) IZHODIŠČE (TEMA) JE TISTO, KAR JE ŽE PREJ OMENJENO, JEDRO (REMO) PA JE NEKAJ NOVEGA.
T.K. V UČBENIKU SLOVENSKI JEZIK 3 LOČI ŠE PREHOD (TRANZICIJA), KI JE MANJ POMEMBEN DEL JEDRA. IZHODIŠČE PREHOD JEDRO OB NEDELJAH HODIMO NA IZLETE. IV. ANALIZA TEMATSKE KOHERENCE V BESEDILIH 1. TEMA V BESEDILU IN POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU TEMA V BESEDILU TEMO OPREDELJUJEMO KOT ENEGA ALI VEČ STAVKOV (MISLI), KI JIH ZDRUŽUJE SKUPNI SMISEL. GLAVNA TEMA BESEDILA JE JEDRO VSEBINE; VSEBINA JE POTEK MISLI V NEKEM BESEDILU, PROPOZICIJA PREDSTAVLJA OBJEKT MISLI. DELNE TEME GLAVNO TEMO RAZVRŠČAJO, UTEMELJUJEJO, POJASNJUJEJO... LOČIMO ŠTIRI TIPE RAZVIJANJA TEME: OPIS, UTEMELJITEV, RAZLAGA IN PRIPOVED. KATERI IZMED ŠTIRIH MOŽNIH NAČINOV RAZVIJANJA TEME JE V BESEDILU UPORABLJEN, DOLOČIMO NA PODLAGI RAZMERJA MED GLAVNO TEMO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU: VRSTA BESEDILA RAZMERJE MED GLAVNO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU OPIS UMEŠČANJE IN RAZVRŠČANJE UTEMELJITEV UTEMELJEVANJE ALI PREPRIČEVANJE RAZLAGA POJASNJENO IN POJASNJUJOČE PRIPOVED ZAPLET, RAZREŠITEV IN PRIPOVEDOVALČEVA OSEBNA OCENA POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU POVEZOVANJE DOGODKOV IN SITUACIJ V BESEDILU OBRAVNAVAJO MNOGI AVTORJI; BEAUGRANDE IN DRESSLER V OKVIRU JUNKCIJE PREDLAGATA OBRAVNAVO ŠTIRIH GLAVNIH TIPOV: - KONJUKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM: OBE ENOTI STA V BESEDILNEM SVETU RESNIČNI (VEZNIKI: IN, PA, POLEG TEGA, NADALJE ... ), - DISJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ALTERNATIVNIM STATUSOM, OD KATERIH JE V BESEDILNEM SVETU LE ENA LAHKO RESNIČNA (VEZNIKI: ALI, ALI-ALI, BODISI-BODISI, OZIROMA ... ), - KONTRAJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM, KI PA SO VIDETI V BESEDILNEM SVETU NEZDRUŽLJIVE (VEZNIKI: PA, A, TODA, ALI, VENDAR ... ), - SUBORDINACIJA, KI POVEZUJE ENOTE, PRI KATERIH JE STATUS ENE ODVISEN OD STATUSA DRUGE (VEZNIKI: KER, ZATO, MEDTEM KO, SAJ, KAJTI ... ). B&H SI PRI UMESTITVI JUNKCIJ NASPROTUJETA, SAJ JIH HUDEJEVA UMEŠČA K TEMATSKI KOHERENCI, BEAUGRAND PA K SLOVNIČNI KOHERENCI, OZIROMA KOHEZIJI. 2. OPISOVANJE (DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME) DESKRIPTIVNO RAZVITO BESEDILO JE SESTAVLJENO IZ DELNIH TEM, KOMPONENT, KI UMEŠČAJO IN RAZVRŠČAJO GLAVNO TEMO. DELNE TEME ODGOVARJAJO NA "K" VPRAŠANJA: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, KAKO IN VČASIH TUDI NA ZAKAJ.
DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME JE POSEBEJ ZANIMIVO ZA BESEDILA, KI IMAJO INFORMATIVNO FUNKCIJO. TAKO RAZVITO STRUKTURO IMAJO NASLEDNJE VRSTE BESEDIL: A) OPIS DOGODKA, TO JE POROČILO O DOGODKU B) OPIS PREDMETA C) OPIS POTEKA ALI NAVODILO 3. UTEMELJEVANJE IN PREPRIČEVANJE (ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME) ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME SE NANAŠA NA LOGIČNO ZVEZO MED ARGUMENTOM IN SKLEPOM, ZANIMA NAS PA ŠE VELIKO VEČ KOT TO. ZANIMA NAS TUDI TO, KAKO DOSEČI, DA KONKRETNI ARGUMENT NE BO ARGUMENT SAMO ZA TISTEGA, KI ARGUMENTIRA, PAČ PA DA BO NUJEN IN SPREJEMLJIV TUDI ZA NASPROTNIKA. ZANIMATA NAS DVA PROBLEMA: PROBLEM ARGUMENTIRANJA IN PROBLEM PREPRIČEVANJA. LOČEVATI MORAMO DVE VRSTI ARGUMENTACIJE: A) PRVA TEMELJI NA VEDNOSTI, NA VELIKOKRAT POTRJENIH DEJSTVIH IN IMA OBLIKO LOGIČNEGA SKLEPANJA; PRI TEM GRE ZA RAZUMSKO UTEME
23.04.2008. (11:47)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
KOMENTARJI ŠTEKAJO ŽE OD VČERAJ ... POSLUŠAJ, BREZ TE KOHERENCE BI TI PRAZNOVAL V MEKDONALCU !
23.04.2008. (11:48)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
KOMENTARI IN BLOG SPET TROKIRAJO !
23.04.2008. (13:53)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
Salcka
HVAAAAAAAAAAAALAAAAAAAAAAAAAA VSEEEEEM!!!!!!!!!!
22.04.2008. (06:56) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
Salcka
Aja, pa še to, @Said: jebala te KOHERENCA!
22.04.2008. (07:01) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
A) KOHERÉNTNO VALOVÁNJE JE V FIZIKI VALOVANJE, KI IZHAJA IZ POSAMEZNIH IZVOROV Z ISTO FREKVENCO ALI VALOVNO DOLŽINO IN KONSTANTNO FAZNO RAZLIKO. INTERFERENČNE SLIKE DOBIMO LE PRI SESTAVLJANJU KOHERENTNIH VALOVANJ. SVETLOBA IZ NAVADNIH SVETIL NI KOHERENTNA. ENA OD NAPRAV, S KATERO DOBIMO IZ ENEGA SVETILA KOHERENTNI DELNI VALOVANJI STA FRESNELOVI ZRCALI.
B) KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO.
MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
C) ELEKTROENCEFALOGRAFSKA KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI
IZHODIŠČE: FUNKCIJSKO POVEZOVANJE ("BINDING") RAZNIH PODROČIJ MOŽGANOV, KI JE LAHKO NPR. MEHANIZEM ZAZNAVE DRAŽLJAJEV, MORDA POTEKA PREK SINHRONIZIRANE OSCILIRAJOČE AKTIVNOSTI NEVRONOV, KI SE DA DOLOČITI Z MERJENJEM ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. TAKŠNO POVEZOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH PODROČIJ MOŽGANSKE SKORJE JE LAHKO TUDI OSNOVA VIDNO-MOTORIČNE INTEGRACIJE, KI JO ZAHTEVA IZVAJANJE MOTORIČNIH NALOG, VODENIH Z VIDOM. PRI GIBIH ENE ROKE SE AKTIVIRA PRIMARNA MOTORIČNA MOŽGANSKA SKORJA PREDVSEM V NASPROTNI POLOBLI, PREMOTORIČNA POLJA PA SO AKTIVNA V OBEH.
NAMEN: OSNOVNI CILJ RAZISKAVE JE BIL VPELJATI METODO MERJENJA ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. IZBRALI SMO MODEL VIDNO-MOTORIČNE NALOGE, KER JE ŽE DOBRO RAZISKAN IN JE ZATO DOBLJENE REZULTATE MOŽNO PRIMERJATI Z DRUGIMI TER TAKO PREIZKUSITI VELJAVNOST METODE. DRUGI CILJ JE BIL PRIMERJAVA SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV NAD LEVO IN DESNO MOŽGANSKO POLOBLO PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE Z DESNO ALI Z LEVO ROKO.
HIPOTEZE: PREDPOSTAVILI SMO, DA BO KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE VEČJA MED IZVAJANJEM VIDNO-MOTORIČNE NALOGE KOT MED KONTROLNIMI NALOGAMI. PREDPOSTAVILI SMO TUDI, DA BO POVEČANJE KOHERENCE PRI IZVAJANJU NALOGE Z DESNICO VEČJE NAD LEVO POLOBLO IN OBRATNO.
METODE: MERITVE SMO IZVEDLI NA 6 DESNIČNIH ZDRAVIH PREISKOVANCIH. MED ELEKTROENCEFALOGRAFSKIM SNEMANJEM SO IZVAJALI 4 NALOGE: VIDNO-MOTORIČNO NALOGO Z LEVO IN DESNO ROKO (ZAHTEVALA JE USKLAJENO DELOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH POLJ), VIDNO, MOTORIČNO TER VIDNO IN MOTORIČNO (HKRATI NEODVISNO AKTIVNI OBE POLJI). ZA IZRAČUN SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV SMO IZDELALI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB. REZULTATE SMO STATISTIČNO OBDELALI Z METODAMI DVOSMERNE VARIANCE, ENOSMERNE VARIANCE TER S POST HOC TESTI T S KOREKCIJO PO BONFERRONIJU.
REZULTATI: DOKAZALI SMO STATISTIČNO POMEMBNO POVEČANJE KOHERENCE (P < 0,05) PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI GLEDE NA OSTALE NALOGE V FREKVENČNIH PASOVIH ALFA IN BETA 1. SPREMEMBE KOHERENCE NISO BILE STATISTIČNO POMEMBNO ODVISNE OD TEGA, S KATERO ROKO SO PREISKOVANCI IZVAJALI NALOGO, IN SO SE V OBEH PRIMERIH SIMETRIČNO ZVEČALE V OBEH POLOBLAH.
ZAKLJUČKI: V SKLADU S PREJŠNJIMI RAZISKAVAMI SMO DOKAZALI SPECIFIČNO POVEČANJE KOHERENCE MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI POLJI PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE IN POKAZALI, DA NI PREPRIČLJIVIH ASIMETRIJ PRI IZVAJANJU LE-TE Z DESNO OZ. LEVO ROKO. SLEDNJE JE MOŽNO RAZLOŽITI, ČE POVEČANJE KOHERENCE ODSEVA SODELOVANJE MED SEKUNDARNIMI KOMPLEKSNEJŠIMI VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE.
D) SMO ŠE KAJ POZABILI ?
E) KOLIKO ČASA POTREBUJEŠ, DA BOŠ ZNAL NA PAMET ?
22.04.2008. (11:55) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
A) KOHERÉNTNO VALOVÁNJE JE V FIZIKI VALOVANJE, KI IZHAJA IZ POSAMEZNIH IZVOROV Z ISTO FREKVENCO ALI VALOVNO DOLŽINO IN KONSTANTNO FAZNO RAZLIKO. INTERFERENČNE SLIKE DOBIMO LE PRI SESTAVLJANJU KOHERENTNIH VALOVANJ. SVETLOBA IZ NAVADNIH SVETIL NI KOHERENTNA. ENA OD NAPRAV, S KATERO DOBIMO IZ ENEGA SVETILA KOHERENTNI DELNI VALOVANJI STA FRESNELOVI ZRCALI.
B) KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO.
MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
C) ELEKTROENCEFALOGRAFSKA KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI
IZHODIŠČE: FUNKCIJSKO POVEZOVANJE ("BINDING") RAZNIH PODROČIJ MOŽGANOV, KI JE LAHKO NPR. MEHANIZEM ZAZNAVE DRAŽLJAJEV, MORDA POTEKA PREK SINHRONIZIRANE OSCILIRAJOČE AKTIVNOSTI NEVRONOV, KI SE DA DOLOČITI Z MERJENJEM ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. TAKŠNO POVEZOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH PODROČIJ MOŽGANSKE SKORJE JE LAHKO TUDI OSNOVA VIDNO-MOTORIČNE INTEGRACIJE, KI JO ZAHTEVA IZVAJANJE MOTORIČNIH NALOG, VODENIH Z VIDOM. PRI GIBIH ENE ROKE SE AKTIVIRA PRIMARNA MOTORIČNA MOŽGANSKA SKORJA PREDVSEM V NASPROTNI POLOBLI, PREMOTORIČNA POLJA PA SO AKTIVNA V OBEH.
NAMEN: OSNOVNI CILJ RAZISKAVE JE BIL VPELJATI METODO MERJENJA ELEKTROENCEFALOGRAFSKE KOHERENCE. IZBRALI SMO MODEL VIDNO-MOTORIČNE NALOGE, KER JE ŽE DOBRO RAZISKAN IN JE ZATO DOBLJENE REZULTATE MOŽNO PRIMERJATI Z DRUGIMI TER TAKO PREIZKUSITI VELJAVNOST METODE. DRUGI CILJ JE BIL PRIMERJAVA SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV NAD LEVO IN DESNO MOŽGANSKO POLOBLO PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE Z DESNO ALI Z LEVO ROKO.
HIPOTEZE: PREDPOSTAVILI SMO, DA BO KOHERENCA MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE VEČJA MED IZVAJANJEM VIDNO-MOTORIČNE NALOGE KOT MED KONTROLNIMI NALOGAMI. PREDPOSTAVILI SMO TUDI, DA BO POVEČANJE KOHERENCE PRI IZVAJANJU NALOGE Z DESNICO VEČJE NAD LEVO POLOBLO IN OBRATNO.
METODE: MERITVE SMO IZVEDLI NA 6 DESNIČNIH ZDRAVIH PREISKOVANCIH. MED ELEKTROENCEFALOGRAFSKIM SNEMANJEM SO IZVAJALI 4 NALOGE: VIDNO-MOTORIČNO NALOGO Z LEVO IN DESNO ROKO (ZAHTEVALA JE USKLAJENO DELOVANJE VIDNIH IN MOTORIČNIH POLJ), VIDNO, MOTORIČNO TER VIDNO IN MOTORIČNO (HKRATI NEODVISNO AKTIVNI OBE POLJI). ZA IZRAČUN SPREMEMB KOHERENCE IN MOČNOSTNIH SPEKTROV SMO IZDELALI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB. REZULTATE SMO STATISTIČNO OBDELALI Z METODAMI DVOSMERNE VARIANCE, ENOSMERNE VARIANCE TER S POST HOC TESTI T S KOREKCIJO PO BONFERRONIJU.
REZULTATI: DOKAZALI SMO STATISTIČNO POMEMBNO POVEČANJE KOHERENCE (P < 0,05) PRI VIDNO-MOTORIČNI NALOGI GLEDE NA OSTALE NALOGE V FREKVENČNIH PASOVIH ALFA IN BETA 1. SPREMEMBE KOHERENCE NISO BILE STATISTIČNO POMEMBNO ODVISNE OD TEGA, S KATERO ROKO SO PREISKOVANCI IZVAJALI NALOGO, IN SO SE V OBEH PRIMERIH SIMETRIČNO ZVEČALE V OBEH POLOBLAH.
ZAKLJUČKI: V SKLADU S PREJŠNJIMI RAZISKAVAMI SMO DOKAZALI SPECIFIČNO POVEČANJE KOHERENCE MED VIDNIMI IN MOTORIČNIMI POLJI PRI IZVAJANJU VIDNO-MOTORIČNE NALOGE IN POKAZALI, DA NI PREPRIČLJIVIH ASIMETRIJ PRI IZVAJANJU LE-TE Z DESNO OZ. LEVO ROKO. SLEDNJE JE MOŽNO RAZLOŽITI, ČE POVEČANJE KOHERENCE ODSEVA SODELOVANJE MED SEKUNDARNIMI KOMPLEKSNEJŠIMI VIDNIMI IN MOTORIČNIMI PODROČJI MOŽGANSKE SKORJE.
D) SMO ŠE KAJ POZABILI ?
22.04.2008. (13:08) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
MERILO BESEDILNOSTI: KOHERENCA
KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO. MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
II. SLOVNIČNO RAZMERJE V ZVEZI POVEDI
TAKŠNA DELITEV SE POJAVLJA V UČBENIKU NA PRAGU BESEDILA 3. PRI S.H.. TE DELITVE NISVA OPAZILI, SAJ OMENJA SAMO NAVEZOVANJE, KI GA BOVA PODROBNO PREDSTAVILI V III. POGLAVJU.
III. ANALIZA NAVEZOVANJA (SLOVNIČNE KOHERENCE) V BESEDILU
(RAZPREDELNICO NAJDETE V PRIPONI.)
S.H. LOČI:
1. SINONIMIČNA IN HIPONIMIČNA NAVEZOVANJA
A) SINONIMIČNA NAVEZOVANJA: VSE PONOVITVE (VSI NAVEZOVALNIKI) SE NANAŠAJO NA ISTI PREDMET.
B) HIPONIMIČNA NAVEZOVANJ: NAVEZOVALNIKI NISO ENAKI NANAŠALNICI TEMVEČ SO SAMO V SORODU Z NJO. LAHKO SO UTEMELJENI:
- LOGIČNO (NAVZGOR - NAVZDOL)
- KULTURNO (TOVARNA - DELAVCI)
- ONTOLOŠKO (MATI - HČI)
NAVEZOVANJE V BESEDILU
LOGIČNA
POT NAVZGOR - POT NAVZDOL
ONTOLOŠKA
MATI – HČI
PARAFRAZA
JURE JE MOJ BRAT. SEM JURETOVA SESTRA.
SKLEPANJA, POSLEDICE
VIDEL SEM JEŽA. VIDEL SEM ŽIVAL.
2. ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
PRAŠKA ŠOLA JE NA OSNOVI MATHESIU-OVE ČLENITVE PO AKTUALNOSTI STAVEK RAZDELILA:
" IZHODIŠČE (TEMO)
" JEDRO (REMO)
IZHODIŠČE (TEMA) JE TISTO, KAR JE ŽE PREJ OMENJENO, JEDRO (REMO) PA JE NEKAJ NOVEGA.
T.K. V UČBENIKU SLOVENSKI JEZIK 3 LOČI ŠE PREHOD (TRANZICIJA), KI JE MANJ POMEMBEN DEL JEDRA.
IZHODIŠČE PREHOD JEDRO
OB NEDELJAH HODIMO NA IZLETE.
IV. ANALIZA TEMATSKE KOHERENCE V BESEDILIH
1. TEMA V BESEDILU IN POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
TEMA V BESEDILU
TEMO OPREDELJUJEMO KOT ENEGA ALI VEČ STAVKOV (MISLI), KI JIH ZDRUŽUJE SKUPNI SMISEL.
GLAVNA TEMA BESEDILA JE JEDRO VSEBINE; VSEBINA JE POTEK MISLI V NEKEM BESEDILU, PROPOZICIJA PREDSTAVLJA OBJEKT MISLI.
DELNE TEME GLAVNO TEMO RAZVRŠČAJO, UTEMELJUJEJO, POJASNJUJEJO...
LOČIMO ŠTIRI TIPE RAZVIJANJA TEME: OPIS, UTEMELJITEV, RAZLAGA IN PRIPOVED. KATERI IZMED ŠTIRIH MOŽNIH NAČINOV RAZVIJANJA TEME JE V BESEDILU UPORABLJEN, DOLOČIMO NA PODLAGI RAZMERJA MED GLAVNO TEMO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU:
VRSTA BESEDILA RAZMERJE MED GLAVNO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU
OPIS UMEŠČANJE IN RAZVRŠČANJE
UTEMELJITEV UTEMELJEVANJE ALI PREPRIČEVANJE
RAZLAGA POJASNJENO IN POJASNJUJOČE
PRIPOVED ZAPLET, RAZREŠITEV IN PRIPOVEDOVALČEVA OSEBNA OCENA
POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
POVEZOVANJE DOGODKOV IN SITUACIJ V BESEDILU OBRAVNAVAJO MNOGI AVTORJI; BEAUGRANDE IN DRESSLER V OKVIRU JUNKCIJE PREDLAGATA OBRAVNAVO ŠTIRIH GLAVNIH TIPOV:
- KONJUKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM: OBE ENOTI STA V BESEDILNEM SVETU RESNIČNI (VEZNIKI: IN, PA, POLEG TEGA, NADALJE ... ),
- DISJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ALTERNATIVNIM STATUSOM, OD KATERIH JE V BESEDILNEM SVETU LE ENA LAHKO RESNIČNA (VEZNIKI: ALI, ALI-ALI, BODISI-BODISI, OZIROMA ... ),
- KONTRAJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM, KI PA SO VIDETI V BESEDILNEM SVETU NEZDRUŽLJIVE (VEZNIKI: PA, A, TODA, ALI, VENDAR ... ),
- SUBORDINACIJA, KI POVEZUJE ENOTE, PRI KATERIH JE STATUS ENE ODVISEN OD STATUSA DRUGE (VEZNIKI: KER, ZATO, MEDTEM KO, SAJ, KAJTI ... ).
BEAUGRAND IN HUDEJEVA SI PRI UMESTITVI JUNKCIJ NASPROTUJETA, SAJ JIH HUDEJEVA UMEŠČA K TEMATSKI KOHERENCI, BEAUGRAND PA K SLOVNIČNI KOHERENCI, OZIROMA KOHEZIJI.
2. OPISOVANJE (DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME)
DESKRIPTIVNO RAZVITO BESEDILO JE SESTAVLJENO IZ DELNIH TEM, KOMPONENT, KI UMEŠČAJO IN RAZVRŠČAJO GLAVNO TEMO. DELNE TEME ODGOVARJAJO NA "K" VPRAŠANJA: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, KAKO IN VČASIH TUDI NA ZAKAJ.
DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME JE POSEBEJ ZANIMIVO ZA BESEDILA, KI IMAJO INFORMATIVNO FUNKCIJO.
TAKO RAZVITO STRUKTURO IMAJO NASLEDNJE VRSTE BESEDIL:
A) OPIS DOGODKA, TO JE POROČILO O DOGODKU
B) OPIS PREDMETA
C) OPIS POTEKA ALI NAVODILO
3. UTEMELJEVANJE IN PREPRIČEVANJE (ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME)
ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME SE NANAŠA NA LOGIČNO ZVEZO MED ARGUMENTOM IN SKLEPOM, ZANIMA NAS PA ŠE VELIKO VEČ KOT TO. ZANIMA NAS TUDI TO, KAKO DOSEČI, DA KONKRETNI ARGUMENT NE BO ARGUMENT SAMO ZA TISTEGA, KI ARGUMENTIRA, PAČ PA DA BO NUJEN IN SPREJEMLJIV TUDI ZA NASPROTNIKA. ZANIMATA NAS DVA PROBLEMA: PROBLEM ARGUMENTIRANJA IN PROBLEM PREPRIČEVANJA.
LOČEVATI MORAMO
23.04.2008. (11:33) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
MERILO BESEDILNOSTI: KOHERENCA
KOHERENCA JE RAZLOČEVALNA LASTNOST BESEDILA. DOSEŽEMO JO S SKALDENJSKOPOMENSKO POVEZAVO MED POSAMEZNIMI DELI BESEDILA IN Z LOGIČNOPOMENSKO POVEZAVO MED TEMAMI V BESEDILU.
SLOVNIČNA KOHERENCA JE SKLADENJSKOPOMENSKA POVEZANOST POSAMEZNIH SESTAVIN:
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO V BESEDILU OPUŠČENA, TODA VSEENO GOVORIMO O KOHERENCI (KER JE LAHKO VZPOSTAVLJENA NA NIVOJU TEMATSKE POVEZANOSTI);
- SLOVNIČNA POVEZANOST JE LAHKO TESNA, A BESEDILO KLJUB TEMU NI KOHERENTNO (KER NE MOREMO DOLOČITI LOGIČNOPOMENSKEGA RAZMERJA MED POSAMEZNIMI TEMAMI IN FUNKCIJAMI BESEDILA) .
TUKAJ AVTORICA NEKOLIKO NEJASNO RAZLOŽI POSAMEZNE POJME, SAJ SE LE-TI MED SEBOJ NE SKLADAJO. MED KOHERENCO NAMREČ ŠTEJE TUDI FUNKCIJO, KAR PA PO GRAFU SODEČ NI MOGOČE.
TEMATSKA KOHERENCA SE NANAŠA NA TIPIČNO STRUKTURO VSEBINSKEGA RAZVOJA (SLOGOVNI POSTOPKI: OPISOVANJE, RAZLAGANJE, PRIPOVEDOVANJE, UTEMELJEVANJE … ).
II. SLOVNIČNO RAZMERJE V ZVEZI POVEDI
TAKŠNA DELITEV SE POJAVLJA V UČBENIKU NA PRAGU BESEDILA 3. PRI S.H.. TE DELITVE NISVA OPAZILI, SAJ OMENJA SAMO NAVEZOVANJE, KI GA BOVA PODROBNO PREDSTAVILI V III. POGLAVJU.
III. ANALIZA NAVEZOVANJA (SLOVNIČNE KOHERENCE) V BESEDILU
S.H. LOČI:
SINONIMIČNA IN HIPONIMIČNA NAVEZOVANJA
A) SINONIMIČNA NAVEZOVANJA: VSE PONOVITVE (VSI NAVEZOVALNIKI) SE NANAŠAJO NA ISTI PREDMET.
B) HIPONIMIČNA NAVEZOVANJ: NAVEZOVALNIKI NISO ENAKI NANAŠALNICI TEMVEČ SO SAMO V SORODU Z NJO. LAHKO SO UTEMELJENI:
- LOGIČNO (NAVZGOR - NAVZDOL)
- KULTURNO (TOVARNA - DELAVCI)
- ONTOLOŠKO (MATI - HČI)
NAVEZOVANJE V BESEDILU
LOGIČNA
POT NAVZGOR - POT NAVZDOL
ONTOLOŠKA
MATI – HČI
PARAFRAZA
JURE JE MOJ BRAT. SEM JURETOVA SESTRA.
SKLEPANJA, POSLEDICE
VIDEL SEM JEŽA. VIDEL SEM ŽIVAL.
2. ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
PRAŠKA ŠOLA JE NA OSNOVI MATHESIU-OVE ČLENITVE PO AKTUALNOSTI STAVEK RAZDELILA:
" IZHODIŠČE (TEMO)
" JEDRO (REMO)
IZHODIŠČE (TEMA) JE TISTO, KAR JE ŽE PREJ OMENJENO, JEDRO (REMO) PA JE NEKAJ NOVEGA.
T.K. V UČBENIKU SLOVENSKI JEZIK 3 LOČI ŠE PREHOD (TRANZICIJA), KI JE MANJ POMEMBEN DEL JEDRA.
IZHODIŠČE PREHOD JEDRO
OB NEDELJAH HODIMO NA IZLETE.
IV. ANALIZA TEMATSKE KOHERENCE V BESEDILIH
1. TEMA V BESEDILU IN POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
TEMA V BESEDILU
TEMO OPREDELJUJEMO KOT ENEGA ALI VEČ STAVKOV (MISLI), KI JIH ZDRUŽUJE SKUPNI SMISEL.
GLAVNA TEMA BESEDILA JE JEDRO VSEBINE; VSEBINA JE POTEK MISLI V NEKEM BESEDILU, PROPOZICIJA PREDSTAVLJA OBJEKT MISLI.
DELNE TEME GLAVNO TEMO RAZVRŠČAJO, UTEMELJUJEJO, POJASNJUJEJO...
LOČIMO ŠTIRI TIPE RAZVIJANJA TEME: OPIS, UTEMELJITEV, RAZLAGA IN PRIPOVED. KATERI IZMED ŠTIRIH MOŽNIH NAČINOV RAZVIJANJA TEME JE V BESEDILU UPORABLJEN, DOLOČIMO NA PODLAGI RAZMERJA MED GLAVNO TEMO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU:
VRSTA BESEDILA RAZMERJE MED GLAVNO IN DELNIMI TEMAMI V BESEDILU
OPIS UMEŠČANJE IN RAZVRŠČANJE
UTEMELJITEV UTEMELJEVANJE ALI PREPRIČEVANJE
RAZLAGA POJASNJENO IN POJASNJUJOČE
PRIPOVED ZAPLET, RAZREŠITEV IN PRIPOVEDOVALČEVA OSEBNA OCENA
POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
POVEZOVANJE DOGODKOV IN SITUACIJ V BESEDILU OBRAVNAVAJO MNOGI AVTORJI; BEAUGRANDE IN DRESSLER V OKVIRU JUNKCIJE PREDLAGATA OBRAVNAVO ŠTIRIH GLAVNIH TIPOV:
- KONJUKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM: OBE ENOTI STA V BESEDILNEM SVETU RESNIČNI (VEZNIKI: IN, PA, POLEG TEGA, NADALJE ... ),
- DISJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ALTERNATIVNIM STATUSOM, OD KATERIH JE V BESEDILNEM SVETU LE ENA LAHKO RESNIČNA (VEZNIKI: ALI, ALI-ALI, BODISI-BODISI, OZIROMA ... ),
- KONTRAJUNKCIJA, KI POVEZUJE ENOTE Z ENAKIM STATUSOM, KI PA SO VIDETI V BESEDILNEM SVETU NEZDRUŽLJIVE (VEZNIKI: PA, A, TODA, ALI, VENDAR ... ),
- SUBORDINACIJA, KI POVEZUJE ENOTE, PRI KATERIH JE STATUS ENE ODVISEN OD STATUSA DRUGE (VEZNIKI: KER, ZATO, MEDTEM KO, SAJ, KAJTI ... ).
B&H SI PRI UMESTITVI JUNKCIJ NASPROTUJETA, SAJ JIH HUDEJEVA UMEŠČA K TEMATSKI KOHERENCI, BEAUGRAND PA K SLOVNIČNI KOHERENCI, OZIROMA KOHEZIJI.
2. OPISOVANJE (DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME)
DESKRIPTIVNO RAZVITO BESEDILO JE SESTAVLJENO IZ DELNIH TEM, KOMPONENT, KI UMEŠČAJO IN RAZVRŠČAJO GLAVNO TEMO. DELNE TEME ODGOVARJAJO NA "K" VPRAŠANJA: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, KAKO IN VČASIH TUDI NA ZAKAJ.
DESKRIPTIVNO RAZVIJANJE TEME JE POSEBEJ ZANIMIVO ZA BESEDILA, KI IMAJO INFORMATIVNO FUNKCIJO.
TAKO RAZVITO STRUKTURO IMAJO NASLEDNJE VRSTE BESEDIL:
A) OPIS DOGODKA, TO JE POROČILO O DOGODKU
B) OPIS PREDMETA
C) OPIS POTEKA ALI NAVODILO
3. UTEMELJEVANJE IN PREPRIČEVANJE (ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME)
ARGUMENTATIVNO RAZVIJANJE TEME SE NANAŠA NA LOGIČNO ZVEZO MED ARGUMENTOM IN SKLEPOM, ZANIMA NAS PA ŠE VELIKO VEČ KOT TO. ZANIMA NAS TUDI TO, KAKO DOSEČI, DA KONKRETNI ARGUMENT NE BO ARGUMENT SAMO ZA TISTEGA, KI ARGUMENTIRA, PAČ PA DA BO NUJEN IN SPREJEMLJIV TUDI ZA NASPROTNIKA. ZANIMATA NAS DVA PROBLEMA: PROBLEM ARGUMENTIRANJA IN PROBLEM PREPRIČEVANJA.
LOČEVATI MORAMO DVE VRSTI ARGUMENTACIJE:
A) PRVA TEMELJI NA VEDNOSTI, NA VELIKOKRAT POTRJENIH DEJSTVIH IN IMA OBLIKO LOGIČNEGA SKLEPANJA; PRI TEM GRE ZA RAZUMSKO UTEME
23.04.2008. (11:47) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
KOMENTARJI ŠTEKAJO ŽE OD VČERAJ ... POSLUŠAJ, BREZ TE KOHERENCE BI TI PRAZNOVAL V MEKDONALCU !
23.04.2008. (11:48) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
KOMENTARI IN BLOG SPET TROKIRAJO !
23.04.2008. (13:53) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...