Pesniku ne diši reinkarnacija sobota, 24.02.2007, Dnevnikov Objektiv Tekst: Mehle Borut Če je število zadetkov na spletu kakšno merilo popularnosti, potem se naš današnji junak Branimir Johnny Štulić, vodja vokalno-instrumentalne zasedbe Azra, najširši publiki zagotovo znane vsaj po napevu Fafala si mi ti, hvala ti, drži solidno. In če se v internetne strani poglobimo še nekoliko bolj, lahko ugotovimo, da je želja po "vstajenju" največja prav glede njega - Johnnyja Štulića. Od obnovitvenih koncertov Bijelog dugma naprej pa samo še raste. Čeprav je bilo iz precej zanesljivih virov slišati tudi drugače, Johnnyja ponovno pojavljanje na odru ne zanima. Kot je dejal v enem od intervjujev, ki jih je v zadnjih letih kljub vsemu dal, ga polnjenje stadionov ni zanimalo niti v času Azre. Pripravljati come-back bi bilo primerljivo z igranjem nogometa proti Brazilcem, potem ko 15 let nisi bil v stiku z žogo, je dejal Štulić. A drezanje vanj ne poneha. Pred desetimi dnevi se je v hrvaškem časopisju pojavila informacija, da mu je Račanova SDP ponudila, da odigra dva koncerta na splitskem Poljudu in zagrebškem Maksimiru, vendar naj bi tudi to ponudbo zavrnil. Da mu interes godi, ne gre dvomiti, vendar raje vleče nizozemsko socialno podporo in igra mali nogomet. Nogomet je menda sploh edina šifra, s katero je mogoče z njim vzpostaviti pristnejši odnos. Tako pravi Vanja Alič, pevec domače zasedbe Zaklonišče prepeva, ki je, ko se je mudil na Nizozemskem, spoznal Zorana Šerbedžijo, nečaka znanega igralca in kitarista, ki je pred desetimi leti sodeloval pri snemanju zadnjega Štulićevega albuma. "Kot mi je pripovedoval Šerbedžija, v začetku o glasbi ni hotel niti govoriti, kaj šele o Azri. Bojda si moral najprej z njim na nogomet, odigrati tekmo ali popoldne nogometa, šele potem se odpre, da spregovori tudi kaj o glasbi," pripoveduje Alič.
26.02.2007. (22:41)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Gremo dalje
Kakih trideset let prej, v drugi polovici sedemdesetih, se je Štulić sicer precej družil s Slovenci. Poleti je hodil na otok Silbo, kjer so člani ljubljanske družine Hawlina vsako ladjo pričakali in pospremili z godbo, kamp na otoku pa se je menda ponašal z največjim številom kitar na kvadratni meter v državi. Eden od kitaristov s Silbe je bil tudi Jerko Novak, avtor glasbe za bestsellerski otroški album Maček Muri, ki ga je odpela Neca Falk: "Spoznali smo se leta 1977, vsi smo mu rekli Brane. Igral je klasično kitaro in bil je precej dober kitarist. Igor Leonardi, Marijan Blažina in jaz smo praviloma igrali svoje stvari, občasno pa smo tudi spremljali njega. Tja je hodil tudi Milan Dekleva, kot tudi Tomaž Pengov, s katerim smo igrali pri Salamandrih. Nikdar nisem šel na koncert Azre, se pa spominjam, da me je leta 1979, ko sem stopil z ladje in me je pričakal, vprašal: "Kad češ stari ti u novi val?" In spodobi se, da tudi povem, kaj sem mu odgovoril: "Nikoli." Najbolj razvpit koncert Azre v Ljubljani se je zgodil 30. decembra 1981 v Domu svobode v Šentvidu. Razvpit zato, ker je Štulić na njem razbil kitaro. "Dule Kurtevski (donedavno lastnik Hard Rock trgovine s ploščami na Trubarjevi v Ljubljani), moj brat in jaz smo bili v prvi vrsti, tako da sem vse videl. Počila mu je zgornja E-struna, in to tik pri kobilici kitare, tako da si je porezal roko. To ga je razbesnelo. Najprej je s kitaro treščil v Hiwattov boks, nato pa je začel mlatiti še po Marshallovi glavi. Na oder so uleteli tehniki in redarji, skratka zgodil se je kaos, ki sem ga izkoristil tako, da sem mu sunil delay efekt, ki ga je imel na tleh na odru, tik pred nami, nakar sem še ujel črno srajco, ki jo je vrgel v publiko. Nosil sem jo še deset let, dokler ni razpadla," se Šentvida spominja Nenad Koković, kasneje član Kuge in še kasneje Šukarjev, medtem ko ravno v teh dneh promovira CD svoje odlične nove zasedbe Koko $amp; mandovi, s katero prav tako igra romsko glasbo. To ni bil edini incident v Ljubljani. Nekaj let kasneje je v Festivalni dvorani sredi koncerta Štulić odložil kitaro, skočil med publiko in nokavtiral človeka, ki mu je zamajal stojalo za mikrofon in mu razbil ustnico. "On je bil hitmajker, mi smo bili pa politika, kaos, punk. Edinkrat sem se z njim pogovarjal po našem koncertu v Zagrebu leta 1980. Spomnim se, da je imel tezo, da je težje biti dober ritem kitarist kot solo kitarist," se spominja svojega druženja z Johnnyjem Miha Štamcar, tedaj vodja Berlinskega zidu. A vrnimo se še za trenutek na otok Silbo. Čeprav je ekipa tam Štulića naslavljala s pravim imenom, pa tista otoška scena ni bila brez svojega Johnnyja. Ta v tistih časih nesporno nadfrajerski nadimek je nosil danes pokojni Bojan Goličnik (njegov brat je bil mladinski trener tenisača Borisa Beckerja), od Štulića resda leto dni mlajši Mariborčan, ki je imel na otoku status kultnega freaka. V letih 1975-76 je recimo basiral pri Buldožerjih, pa pred tem v bendu Jugoslavija skupaj z Jernejem Jungom in s Tonijem Sabolom (gospodom, ki je hotel organizirati M. Jacksona na hipodromu) pri Alarmih ter kasneje z nadkultnim Benjaminom Čučkom v Transego expressu, bendu, ki se je bojda poskušal tudi v Londonu. Ergo? Zelo mogoče je, da je bil prav Goličnik Štuliću močan vzor oziroma inspiracija za nadimek.
26.02.2007. (22:42)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Evo še Đonija
K pretiravanju nagnjeni feni na forumih izjavljajo, da so za ponovni ogled koncerta Azre pripravljeni plačati tudi 1500 evrov, medtem ko bi zmerneži za tak dogodek odšteli največ 40 evrov. Še vedno poštena vsotica. Očitno gre za nekaj več kot zgolj nostalgijo. Boris Leiner, Azrin bobnar, ki je s skupino glasbenikov že leta 1995 odigral nekaj "tribute" koncertov z naslovom Pozdrav Azri, je kot razlog za tisto akcijo navedel hčer, ki mu je dejala: "Oči, vsi v šoli pojejo vaše pesmi." Danes, dvanajst let pozneje, so komadi Azre zgolj še pridobili. "Lutke od krvi bez trunke ideje ubice na cesti, loša noć, bježim iz grada, oni dolaze, kurvini sinovi." Tudi danes v srčiko zadevajoče besede, mar ne? O tem, kako specifično iskren in antisistemski tip je bil Štulić, morda celo bolj kot vsi njegovi teksti in izjave govori docela nor podatek iz biografije Fantom svobode, ki jo je napisal hrvaški publicist Hrvoje Horvat, in sicer, da je leta 1983, se pravi v časih, ko je sleherni obrtnik z minimalnim inteligenčnim kvocientom tako ali drugače znal prikriti dohodek, Štulić na davčnem uradu prijavil 2,200.000 ameriških dolarjev prihodka! Zgodil se mu je davčni krah, hkrati pa tudi razna paranoidna stanja; strah pred prisluškovanjem, pred Rusi, obveščevalnimi službami, sistemom. Boban Bursać, znani ljubljanski tonski mojster, ki je v tistih letih z Azro sodeloval na eni od turnej, na kateri je bilo že opaziti, da je Štulić izgubil notranji mir, pravi: "Ni bil prepričan ne vase ne v okolico. Spominjam se, recimo, da ni hotel potovati po avtocesti bratstva in enotnosti kot vsi drugi, ampak se je z ansamblom vozil po počasnih vzporednih cestah. Menil je, da na avtocesti nanj preži smrt oziroma nevarnost." Danes se zdi, da Branimir Johnny Štulić ni več zgolj začasni migrant, ampak trajno priseljen na Nizozemsko. Morda mu godi, da kult njegove osebnosti raste, a je to slej ko prej bolj preokupacija njegovih fenov kot njega samega. Kot je v omenjeni biografiji, ki je izšla leta 2005, dejal Goran Lisica Fox, lastnik Dallas Records iz Ljubljane, sicer Štulićev prijatelj še iz časov Silbe, mu je tudi ob zadnjem srečanju pred nekaj leti ponudil, da mu lahko omogoči karkoli; unplugged koncerte po vsej bivši državi, vnovično snemanje starih pesmi, izdajo plošče v tujini: "Po nekaj pogovorih in razmisleku je predlog zavrnil s precej racionalnim argumentom, da je že dal od sebe največ, kar je lahko," pravi Lisica.
-
26.02.2007. (22:45)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Poizkusit ni greh:
MaLo MoRgEn DŽONI VRATI SE Govorio je da je standard pokvario ljude i sanjao je tople usne žene kako ga ljube poziv na ples dali čuješ nas ne tražimo fendera želimo tvoj glas nazovi ga Duda uradi nešto zar se i Miki boji i nama je taško Džoni vrati se ili odgovori nam daj nam svoju Azru uljepšaj nam dan
Mogoče pa bo.
27.02.2007. (13:02)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
“IZBRISANI GREDO V NEBESA”
Boji proti rasizmu in drugim oblikam diskriminacije ter njihov smoter v času vzpona rasistične države
V tednu izbrisanih skušamo na pobudo gibanja izbrisanih že četrto leto zapored javno opozoriti na to, da izbris še vedno ni bi izbrisan, ker slovenske oblasti sistematično preprečujejo pravno in socialno reintegracijo enega odstotka prebivalcev Republike Slovenije.
Uredništvo Časopisa za kritiko znanosti se tednu izbrisanih pridružuje z javno razpravo o oblikah izključevanja in diskriminacije, represije in zatiranja ter o družbenih bojih za emancipacijo in osvoboditev, o novih oblikah solidarnosti ter novih javnih in političnih prostorih, ki jih oblikujejo. Udeleženke in udeleženci razprave bodo skušali analizirati aktualne oblike podrejanja (rasizem, homofobija, fleksploatacija, itd...) in skozi dialog z družbenimi gibanji trasirati nove horizonte bojev za svobodo in enakost.
V SREDO, 28. FEBRUARJA OB 17. URI V PREDAVALNICI 7 NA FDV!
-
28.02.2007. (07:34)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Nekaj za rubriko "Đoni vrati se"
Pesniku ne diši reinkarnacija
sobota, 24.02.2007, Dnevnikov Objektiv
Tekst: Mehle Borut
Če je število zadetkov na spletu kakšno merilo popularnosti, potem se naš današnji junak Branimir Johnny Štulić, vodja vokalno-instrumentalne zasedbe Azra, najširši publiki zagotovo znane vsaj po napevu Fafala si mi ti, hvala ti, drži solidno.
In če se v internetne strani poglobimo še nekoliko bolj, lahko ugotovimo, da je želja po "vstajenju" največja prav glede njega - Johnnyja Štulića. Od obnovitvenih koncertov Bijelog dugma naprej pa samo še raste. Čeprav je bilo iz precej zanesljivih virov slišati tudi drugače, Johnnyja ponovno pojavljanje na odru ne zanima. Kot je dejal v enem od intervjujev, ki jih je v zadnjih letih kljub vsemu dal, ga polnjenje stadionov ni zanimalo niti v času Azre. Pripravljati come-back bi bilo primerljivo z igranjem nogometa proti Brazilcem, potem ko 15 let nisi bil v stiku z žogo, je dejal Štulić.
A drezanje vanj ne poneha. Pred desetimi dnevi se je v hrvaškem časopisju pojavila informacija, da mu je Račanova SDP ponudila, da odigra dva koncerta na splitskem Poljudu in zagrebškem Maksimiru, vendar naj bi tudi to ponudbo zavrnil. Da mu interes godi, ne gre dvomiti, vendar raje vleče nizozemsko socialno podporo in igra mali nogomet. Nogomet je menda sploh edina šifra, s katero je mogoče z njim vzpostaviti pristnejši odnos. Tako pravi Vanja Alič, pevec domače zasedbe Zaklonišče prepeva, ki je, ko se je mudil na Nizozemskem, spoznal Zorana Šerbedžijo, nečaka znanega igralca in kitarista, ki je pred desetimi leti sodeloval pri snemanju zadnjega Štulićevega albuma. "Kot mi je pripovedoval Šerbedžija, v začetku o glasbi ni hotel niti govoriti, kaj šele o Azri. Bojda si moral najprej z njim na nogomet, odigrati tekmo ali popoldne nogometa, šele potem se odpre, da spregovori tudi kaj o glasbi," pripoveduje Alič.
26.02.2007. (22:41) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Gremo dalje
Kakih trideset let prej, v drugi polovici sedemdesetih, se je Štulić sicer precej družil s Slovenci. Poleti je hodil na otok Silbo, kjer so člani ljubljanske družine Hawlina vsako ladjo pričakali in pospremili z godbo, kamp na otoku pa se je menda ponašal z največjim številom kitar na kvadratni meter v državi. Eden od kitaristov s Silbe je bil tudi Jerko Novak, avtor glasbe za bestsellerski otroški album Maček Muri, ki ga je odpela Neca Falk: "Spoznali smo se leta 1977, vsi smo mu rekli Brane. Igral je klasično kitaro in bil je precej dober kitarist. Igor Leonardi, Marijan Blažina in jaz smo praviloma igrali svoje stvari, občasno pa smo tudi spremljali njega. Tja je hodil tudi Milan Dekleva, kot tudi Tomaž Pengov, s katerim smo igrali pri Salamandrih. Nikdar nisem šel na koncert Azre, se pa spominjam, da me je leta 1979, ko sem stopil z ladje in me je pričakal, vprašal: "Kad češ stari ti u novi val?" In spodobi se, da tudi povem, kaj sem mu odgovoril: "Nikoli."
Najbolj razvpit koncert Azre v Ljubljani se je zgodil 30. decembra 1981 v Domu svobode v Šentvidu. Razvpit zato, ker je Štulić na njem razbil kitaro. "Dule Kurtevski (donedavno lastnik Hard Rock trgovine s ploščami na Trubarjevi v Ljubljani), moj brat in jaz smo bili v prvi vrsti, tako da sem vse videl. Počila mu je zgornja E-struna, in to tik pri kobilici kitare, tako da si je porezal roko. To ga je razbesnelo. Najprej je s kitaro treščil v Hiwattov boks, nato pa je začel mlatiti še po Marshallovi glavi. Na oder so uleteli tehniki in redarji, skratka zgodil se je kaos, ki sem ga izkoristil tako, da sem mu sunil delay efekt, ki ga je imel na tleh na odru, tik pred nami, nakar sem še ujel črno srajco, ki jo je vrgel v publiko. Nosil sem jo še deset let, dokler ni razpadla," se Šentvida spominja Nenad Koković, kasneje član Kuge in še kasneje Šukarjev, medtem ko ravno v teh dneh promovira CD svoje odlične nove zasedbe Koko $amp; mandovi, s katero prav tako igra romsko glasbo. To ni bil edini incident v Ljubljani. Nekaj let kasneje je v Festivalni dvorani sredi koncerta Štulić odložil kitaro, skočil med publiko in nokavtiral človeka, ki mu je zamajal stojalo za mikrofon in mu razbil ustnico. "On je bil hitmajker, mi smo bili pa politika, kaos, punk. Edinkrat sem se z njim pogovarjal po našem koncertu v Zagrebu leta 1980. Spomnim se, da je imel tezo, da je težje biti dober ritem kitarist kot solo kitarist," se spominja svojega druženja z Johnnyjem Miha Štamcar, tedaj vodja Berlinskega zidu.
A vrnimo se še za trenutek na otok Silbo. Čeprav je ekipa tam Štulića naslavljala s pravim imenom, pa tista otoška scena ni bila brez svojega Johnnyja. Ta v tistih časih nesporno nadfrajerski nadimek je nosil danes pokojni Bojan Goličnik (njegov brat je bil mladinski trener tenisača Borisa Beckerja), od Štulića resda leto dni mlajši Mariborčan, ki je imel na otoku status kultnega freaka. V letih 1975-76 je recimo basiral pri Buldožerjih, pa pred tem v bendu Jugoslavija skupaj z Jernejem Jungom in s Tonijem Sabolom (gospodom, ki je hotel organizirati M. Jacksona na hipodromu) pri Alarmih ter kasneje z nadkultnim Benjaminom Čučkom v Transego expressu, bendu, ki se je bojda poskušal tudi v Londonu. Ergo? Zelo mogoče je, da je bil prav Goličnik Štuliću močan vzor oziroma inspiracija za nadimek.
26.02.2007. (22:42) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Evo še Đonija
K pretiravanju nagnjeni feni na forumih izjavljajo, da so za ponovni ogled koncerta Azre pripravljeni plačati tudi 1500 evrov, medtem ko bi zmerneži za tak dogodek odšteli največ 40 evrov. Še vedno poštena vsotica. Očitno gre za nekaj več kot zgolj nostalgijo. Boris Leiner, Azrin bobnar, ki je s skupino glasbenikov že leta 1995 odigral nekaj "tribute" koncertov z naslovom Pozdrav Azri, je kot razlog za tisto akcijo navedel hčer, ki mu je dejala: "Oči, vsi v šoli pojejo vaše pesmi." Danes, dvanajst let pozneje, so komadi Azre zgolj še pridobili. "Lutke od krvi bez trunke ideje ubice na cesti, loša noć, bježim iz grada, oni dolaze, kurvini sinovi." Tudi danes v srčiko zadevajoče besede, mar ne?
O tem, kako specifično iskren in antisistemski tip je bil Štulić, morda celo bolj kot vsi njegovi teksti in izjave govori docela nor podatek iz biografije Fantom svobode, ki jo je napisal hrvaški publicist Hrvoje Horvat, in sicer, da je leta 1983, se pravi v časih, ko je sleherni obrtnik z minimalnim inteligenčnim kvocientom tako ali drugače znal prikriti dohodek, Štulić na davčnem uradu prijavil 2,200.000 ameriških dolarjev prihodka! Zgodil se mu je davčni krah, hkrati pa tudi razna paranoidna stanja; strah pred prisluškovanjem, pred Rusi, obveščevalnimi službami, sistemom. Boban Bursać, znani ljubljanski tonski mojster, ki je v tistih letih z Azro sodeloval na eni od turnej, na kateri je bilo že opaziti, da je Štulić izgubil notranji mir, pravi: "Ni bil prepričan ne vase ne v okolico. Spominjam se, recimo, da ni hotel potovati po avtocesti bratstva in enotnosti kot vsi drugi, ampak se je z ansamblom vozil po počasnih vzporednih cestah. Menil je, da na avtocesti nanj preži smrt oziroma nevarnost."
Danes se zdi, da Branimir Johnny Štulić ni več zgolj začasni migrant, ampak trajno priseljen na Nizozemsko. Morda mu godi, da kult njegove osebnosti raste, a je to slej ko prej bolj preokupacija njegovih fenov kot njega samega. Kot je v omenjeni biografiji, ki je izšla leta 2005, dejal Goran Lisica Fox, lastnik Dallas Records iz Ljubljane, sicer Štulićev prijatelj še iz časov Silbe, mu je tudi ob zadnjem srečanju pred nekaj leti ponudil, da mu lahko omogoči karkoli; unplugged koncerte po vsej bivši državi, vnovično snemanje starih pesmi, izdajo plošče v tujini: "Po nekaj pogovorih in razmisleku je predlog zavrnil s precej racionalnim argumentom, da je že dal od sebe največ, kar je lahko," pravi Lisica.
-
26.02.2007. (22:45) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Poizkusit ni greh:
MaLo MoRgEn
DŽONI VRATI SE
Govorio je da je standard pokvario ljude
i sanjao je tople usne žene kako ga ljube
poziv na ples
dali čuješ nas
ne tražimo fendera
želimo tvoj glas
nazovi ga Duda
uradi nešto
zar se i Miki boji
i nama je taško
Džoni vrati se ili odgovori nam
daj nam svoju Azru uljepšaj nam dan
Mogoče pa bo.
27.02.2007. (13:02) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
“IZBRISANI GREDO V NEBESA”
Boji proti rasizmu in drugim oblikam diskriminacije ter njihov smoter v
času vzpona rasistične države
V tednu izbrisanih skušamo na pobudo gibanja izbrisanih že četrto leto zapored javno opozoriti na to, da izbris še vedno ni bi izbrisan, ker slovenske oblasti sistematično preprečujejo pravno in socialno reintegracijo enega odstotka prebivalcev Republike Slovenije.
Uredništvo Časopisa za kritiko znanosti se tednu izbrisanih pridružuje z javno razpravo o oblikah izključevanja in diskriminacije, represije in zatiranja ter o družbenih bojih za emancipacijo in osvoboditev, o novih oblikah solidarnosti ter novih javnih in političnih prostorih, ki jih oblikujejo. Udeleženke in udeleženci razprave bodo skušali analizirati aktualne oblike podrejanja (rasizem, homofobija, fleksploatacija, itd...) in skozi dialog z družbenimi gibanji trasirati nove horizonte bojev za svobodo in enakost.
V SREDO, 28. FEBRUARJA OB 17. URI V PREDAVALNICI 7 NA FDV!
-
28.02.2007. (07:34) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
Tefeh Lejol
Bazar-master kad sam bio na Mhow, i tako dalje, i tako dalje. cheapest refurbished laptop
25.09.2009. (17:15) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...