TO JE DISKRIMINACIJA ! 'MA KDO MORDA NASLOV OD ONEGA VARUHA - KAJŽE ?
06.10.2006. (14:12)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MISS CAPSLOCK
PIJANA OD KAPITALIZMA VAM KOPIPEJSTAM TOLE IZ SOBOTNE PRILOGE DELA, IZPOD PERESA RENATE SALECL: Današnja ideologija se igra z idejo, da imajo posamezniki neskončne možnosti, da iz sebe naredijo, karkoli hočejo. Današnja subjektivnost je tako razumljena kot nenehen tok samoizumljanja. Subjekt je umetnik, stvarnik svojega življenja. Ne samo da na posameznika pritiskajo, naj samega sebe ocenjuje, temveč ga hkrati spodbujajo, naj bo prožen, tvega in iz sebe naredi to, kar si resnično želi. ... Živimo v časih, ki mu vlada nestrpen kapital, ki si nenehno želi hitrega dobička. Dandanes pa z naložbami nimajo opravka samo korporacije in ponudniki finančnih storitev, ki presojajo, v katera tveganja se podati in v katera ne. Vsak posameznik naj bi ravnal, kot da je podjetje. Svoja življenja bi morali poimenovati »Jaz, d. d.«. Naredili naj bi življenjski načrt ciljev, razmišljali o dolgoročnih naložbah, bili prožni, prestrukturirali svoje življenjsko podjetje in se izpostavljali tveganjem, da bi povečali dobiček. Od človeka danes pričakujejo, da je predvsem spreten vlagatelj. Ne le da se mora naučiti zapletene logike borznega trga in postati sam svoj finančni svetovalec, tudi na svoje čustveno življenje mora gledati kot na obliko naložbe. Od nas pričakujejo, da svoj čas in ljubeča čustva vlagamo v svoje otroke, da bomo dobili dober donos od izdelka, ki bo nastal z vzgojo otrok. Ravno tako bi morali vlagati v svoja razmerja z zakonskimi partnerji in prijatelji, da bi lahko čim več črpali iz čustvenih bank, ki jih takšna razmerja ustvarjajo. ... Tudi ljubezen in čustva so razumljena kot nekaj, kar lahko racionalno obvladujemo. V današnjih časih imajo ljudje zelo malo moči, da bi vplivali na razmere na družbenem in političnem področju. Kot pomoč v tej nemoči smo dobili ideologijo, ki podpira idejo o samoizumljanju. Ta nova ideologija o delu na sebi je v današnjih časih nepremagljivo navzoča. Strah je navzoč v vseh razsežnostih našega javnega in zasebnega življenja. Za obvladovanje tega strahu posameznikom svetujejo, naj ne samo delajo bolj pridno in dolgo, temveč naj tudi vlagajo vase, upravljajo sebe in se nenehno izpopolnjujejo. Čim manj postaja življenje predvidljivo in obvladljivo, tem bolj ljudi silijo, naj si zarišejo smer, »obvladujejo« svojo usodo in se spremenijo. Poleg dejanskih ur, ki jih preživimo na delu – njihovo število se je dramatično povečalo – smo prisiljeni nenehno delati na sebi, da bi ostali konkurenčni na trgu dela. Na delovnem mestu naj bi si prizadevali za prekvalifikacijo in nenehno učenje za nove vrste del, ohranjali svojo zunanjščino mladostno in živahno in tudi brez konca in kraja iskali svoj »pravi poklic«. Še pred nekaj desetletji je bila značilna življenjska zgodba veliko bolj premočrtna kot danes. Služba (po možnosti takšna, ki si jo rad opravljal in imel dobre kolege), vzgoja otrok, varčevanje za izobrazbo otrok, skrb za ostarele starše in včasih nekaj zabave na potovanjih in počitnicah je bila značilna življenjska zgodba srednjega razreda. Dandanes bi lahko rekli, da ljudje še vedno delajo vse to, poleg vsega tega pa bi morali še »delati na sebi«. Človek, ki je sam svoj vlagatelj, inštalater, zdravnik in direktor svojega življenja na splošno, kleca od izčrpanosti. Zato ni presenetljivo, da se stres spreminja v največjega krivca za današnje bolezni. Na koncu obvelja subjekt za največjega krivca, če je kaj narobe z njim. Kot uslužbenec, ki naj bi se čutil krivega, če izgubi službo, ker ni bil dovolj prožen, da bi si poiskal novo, preden so ga odpustili iz zdajšnje, se tudi bolni človek počuti krivega, da ni dovolj delal na svojem telesu in tako preprečil bolezni. Govorimo celo o človeku, ki je dober menedžer svojega stresa! In če se bolezen ne pozdravi, se mora človek spet čutiti krivega, ker mu je spodletelo še pri enem garanju – samozdravljenju. Od vsega tega garanja je subjekt dandanes res izčrpan. Ko nas je strah (in svobodna izbira vedno vključuje strah, presenetljivo ne zaradi tega, kar bi lahko pridobili, temveč zaradi tega, kar bi lahko izgubili), pogosto iščemo nekoga, ki bi odločal namesto nas. Verskega voditelja, zdravilskega guruja ali celo sestavljavca horoskopov imamo lahko za avtoritete, za katere upamo, da bodo ublažile naš strah. Zato ni tako zelo protislovno, da razviti kapitalizem na eni strani razglaša svobodo izbire, na drugi pa ljudi spodbuja, da se identificirajo z raznovrstnimi novimi voditelji. ... V negotovih časih ko se ljudje bojijo vseh vrst socialnih, gospodarskih in osebnih katastrof, se strah zelo povečuje. Ideologija, ki oznanjuje idejo, da mora vsak svoje življenje jemati kot podjetje, v katerem je odgovoren za vse njegove vidike, gre z roko v roki z dejstvom, da ljudje izgubljajo možnost vplivati na družbeni in politični razvoj družbe, v kateri živijo. Kakor hitro se z vso silo pojavi določena nova ideologija (kot na primer tista o samozdravljenju v Sloveniji), je nujno treba postati in pomisliti: »Komu zvoni?« RENATA SALECL
08.10.2006. (14:12)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Odličen članek! Še posebej mi je vseč poimenovanje preobrazbe ničhudega slutečega človeka v »Jaz, d. d.«.
09.10.2006. (08:19)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Z Dodogovora: "Indijanez mariborske Pekarne se pred inkasantskimi »delegacijami« v tem letnem času brani tako, da vsi kompetentni izginejo, glasbo izključijo, luči pogasijo DOBER VEČER IN ADIJO. Direktor Zavoda Magdalenska mreža Pekarne Borut Wenzel je imel tisti petek po Četrtem plenumu kar štiri inšpekcije VZGOJNE KOLEKCIJE. Minuli teden mu je v celoti požrlo administriranje v zvezi z zahtevami varuhov in varušk zakonitosti. Trenutno imajo približno miljon SIT izrečenih kazni. TRANSAKCIJSKI SO PRAZNI. Borutova taktika ni izmikanje ampak dogovarjanje. Boji se, da Pekarnin boj ovira vudu. Visokega občinskega uradnika, ki je nasledil pokojnika so namreč odpeljali v bolnico pol ure pred sestankom s pekarniškim delegatom."
09.10.2006. (09:22)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MALI GAN
TO JE DISKRIMINACIJA !
'MA KDO MORDA NASLOV OD ONEGA VARUHA - KAJŽE ?
06.10.2006. (14:12) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
MISS CAPSLOCK
PIJANA OD KAPITALIZMA VAM KOPIPEJSTAM TOLE IZ SOBOTNE PRILOGE DELA, IZPOD PERESA RENATE SALECL:
Današnja ideologija se igra z idejo, da imajo posamezniki neskončne možnosti, da iz sebe naredijo, karkoli hočejo. Današnja subjektivnost je tako razumljena kot nenehen tok samoizumljanja. Subjekt je umetnik, stvarnik svojega življenja. Ne samo da na posameznika pritiskajo, naj samega sebe ocenjuje, temveč ga hkrati spodbujajo, naj bo prožen, tvega in iz sebe naredi to, kar si resnično želi. ... Živimo v časih, ki mu vlada nestrpen kapital, ki si nenehno želi hitrega dobička. Dandanes pa z naložbami nimajo opravka samo korporacije in ponudniki finančnih storitev, ki presojajo, v katera tveganja se podati in v katera ne. Vsak posameznik naj bi ravnal, kot da je podjetje. Svoja življenja bi morali poimenovati »Jaz, d. d.«. Naredili naj bi življenjski načrt ciljev, razmišljali o dolgoročnih naložbah, bili prožni, prestrukturirali svoje življenjsko podjetje in se izpostavljali tveganjem, da bi povečali dobiček.
Od človeka danes pričakujejo, da je predvsem spreten vlagatelj. Ne le da se mora naučiti zapletene logike borznega trga in postati sam svoj finančni svetovalec, tudi na svoje čustveno življenje mora gledati kot na obliko naložbe. Od nas pričakujejo, da svoj čas in ljubeča čustva vlagamo v svoje otroke, da bomo dobili dober donos od izdelka, ki bo nastal z vzgojo otrok. Ravno tako bi morali vlagati v svoja razmerja z zakonskimi partnerji in prijatelji, da bi lahko čim več črpali iz čustvenih bank, ki jih takšna razmerja ustvarjajo. ... Tudi ljubezen in čustva so razumljena kot nekaj, kar lahko racionalno obvladujemo.
V današnjih časih imajo ljudje zelo malo moči, da bi vplivali na razmere na družbenem in političnem področju. Kot pomoč v tej nemoči smo dobili ideologijo, ki podpira idejo o samoizumljanju. Ta nova ideologija o delu na sebi je v današnjih časih nepremagljivo navzoča. Strah je navzoč v vseh razsežnostih našega javnega in zasebnega življenja. Za obvladovanje tega strahu posameznikom svetujejo, naj ne samo delajo bolj pridno in dolgo, temveč naj tudi vlagajo vase, upravljajo sebe in se nenehno izpopolnjujejo. Čim manj postaja življenje predvidljivo in obvladljivo, tem bolj ljudi silijo, naj si zarišejo smer, »obvladujejo« svojo usodo in se spremenijo. Poleg dejanskih ur, ki jih preživimo na delu – njihovo število se je dramatično povečalo – smo prisiljeni nenehno delati na sebi, da bi ostali konkurenčni na trgu dela. Na delovnem mestu naj bi si prizadevali za prekvalifikacijo in nenehno učenje za nove vrste del, ohranjali svojo zunanjščino mladostno in živahno in tudi brez konca in kraja iskali svoj »pravi poklic«. Še pred nekaj desetletji je bila značilna življenjska zgodba veliko bolj premočrtna kot danes. Služba (po možnosti takšna, ki si jo rad opravljal in imel dobre kolege), vzgoja otrok, varčevanje za izobrazbo otrok, skrb za ostarele starše in včasih nekaj zabave na potovanjih in počitnicah je bila značilna življenjska zgodba srednjega razreda. Dandanes bi lahko rekli, da ljudje še vedno delajo vse to, poleg vsega tega pa bi morali še »delati na sebi«.
Človek, ki je sam svoj vlagatelj, inštalater, zdravnik in direktor svojega življenja na splošno, kleca od izčrpanosti. Zato ni presenetljivo, da se stres spreminja v največjega krivca za današnje bolezni. Na koncu obvelja subjekt za največjega krivca, če je kaj narobe z njim. Kot uslužbenec, ki naj bi se čutil krivega, če izgubi službo, ker ni bil dovolj prožen, da bi si poiskal novo, preden so ga odpustili iz zdajšnje, se tudi bolni človek počuti krivega, da ni dovolj delal na svojem telesu in tako preprečil bolezni. Govorimo celo o človeku, ki je dober menedžer svojega stresa! In če se bolezen ne pozdravi, se mora človek spet čutiti krivega, ker mu je spodletelo še pri enem garanju – samozdravljenju. Od vsega tega garanja je subjekt dandanes res izčrpan.
Ko nas je strah (in svobodna izbira vedno vključuje strah, presenetljivo ne zaradi tega, kar bi lahko pridobili, temveč zaradi tega, kar bi lahko izgubili), pogosto iščemo nekoga, ki bi odločal namesto nas. Verskega voditelja, zdravilskega guruja ali celo sestavljavca horoskopov imamo lahko za avtoritete, za katere upamo, da bodo ublažile naš strah. Zato ni tako zelo protislovno, da razviti kapitalizem na eni strani razglaša svobodo izbire, na drugi pa ljudi spodbuja, da se identificirajo z raznovrstnimi novimi voditelji. ... V negotovih časih ko se ljudje bojijo vseh vrst socialnih, gospodarskih in osebnih katastrof, se strah zelo povečuje. Ideologija, ki oznanjuje idejo, da mora vsak svoje življenje jemati kot podjetje, v katerem je odgovoren za vse njegove vidike, gre z roko v roki z dejstvom, da ljudje izgubljajo možnost vplivati na družbeni in politični razvoj družbe, v kateri živijo. Kakor hitro se z vso silo pojavi določena nova ideologija (kot na primer tista o samozdravljenju v Sloveniji), je nujno treba postati in pomisliti: »Komu zvoni?« RENATA SALECL
08.10.2006. (14:12) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Odličen članek! Še posebej mi je vseč poimenovanje preobrazbe ničhudega slutečega človeka v »Jaz, d. d.«.
09.10.2006. (08:19) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Z Dodogovora:
"Indijanez mariborske Pekarne se pred inkasantskimi »delegacijami« v tem letnem času brani tako, da vsi kompetentni izginejo, glasbo izključijo, luči pogasijo DOBER VEČER IN ADIJO. Direktor Zavoda Magdalenska mreža Pekarne Borut Wenzel je imel tisti petek po Četrtem plenumu kar štiri inšpekcije VZGOJNE KOLEKCIJE. Minuli teden mu je v celoti požrlo administriranje v zvezi z zahtevami varuhov in varušk zakonitosti. Trenutno imajo približno miljon SIT izrečenih kazni. TRANSAKCIJSKI SO PRAZNI. Borutova taktika ni izmikanje ampak dogovarjanje. Boji se, da Pekarnin boj ovira vudu. Visokega občinskega uradnika, ki je nasledil pokojnika so namreč odpeljali v bolnico pol ure pred sestankom s pekarniškim delegatom."
09.10.2006. (09:22) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...