Danes je v Večeru članek vreden prebira. Kakopak je spodaj podpisana Dragica Korede. Pridodal bi še, da je čas, da se zavemo, da takega varuha človekovih pravic več ne bomo imeli. Hanžek je enostavno povedano napaka v oceni gospodov pri koritu. V nepoznavanju njega, so se fsekali in so mislili, da bodo lahko z varuhom pometali, tako kot se to spodobi, vendar. Za pokušino samo današnji bobek dneva:"Socialni, psihični in kulturni problemi, ki nastajajo ob brezposelnosti, ne morejo odtehtati možnih, a dvimljivih pozitivnih ekonomskih učinkov."
19.12.2005. (16:29)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Iz taistih vrstic:"Nestrpnost do revnihMed novejšimi opozorili, ki jih Hanžek naslavlja na javnost, je tudi tisto o "nestrpnosti do revnih". Je to nova oblika nestrpnosti? Ali pa samo nekaj starega, kar po vseh socialnih in ekonomskih peripetijah znova oživlja v naši družbi? "Nestrpnost do revnih ni nova oblika diskriminacije, je pa postala vidnejša, odkar sem kot varuh človekovih pravic začel opozarjati na to," odgovarja varuh človekovih pravic. Za obstoj te nestrpnosti ima kar nekaj dokazov. Morda je prvi signal govorjenje nekaterih predstavnikov države o tem, da je treba sčistiti ali racionalizirati socialne pomoči. Za temi besedami se skriva ideja, da so reveži glavni problem neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja in racionalizacije države. Potrditev te teze vidi Hanžek tudi v izjavi znanega župana, da so brezposelni sami krivi za svojo revščino."In končno so tu tudi odzivi na mojo obsodbo takih izjav," dodaja. "Dobil sem precejšnje število pisem (celo več kot takrat, ko sem govoril o Romih, izbrisanih, istospolno usmerjenih ali kateri drugi stigmatizirani skupini), v katerih se avtorji niso strinjali z mojo izjavo ali pa so jo celo obsojali. Pisma so bila dveh vrst: sovražna (ščitite lenuhe in kriminalce, ki živijo na moj račun!) ali vljudno nasprotujoča. O sovražno nastrojenih ne bi govoril. Vljudno nasprotujoča, ki so sicer poskušala vzpostaviti korekten pogovor z mano, pa so izhajala iz klasičnih stereotipov. Na primer: razložite mi, kdo naj ima otroka v vrtcu: mi, ki smo zaposleni, imamo veliko plačo in cele dneve garamo, da lahko preživimo otroke in plačujemo davke, ali brezposelni, ki delajo na črno. Že to vprašanje kaže na stereotip o brezposelnih, ki se nič ne razlikuje od stereotipov o Romih, ki naj bi bili vsi lenuhi, tatovi in umazanci."
19.12.2005. (16:32)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Kakopak bližnje brstice: "Zaposlitev kot socialna institucija
Druga pot predpostavlja kaznovanje in strah. To se najlažje doseže s politično represijo ali z grožnjo socialne in ekonomske izključitve. Pogosto celo s kombinacijo obojega. "V prejšnjem sistemu je bilo eksistenčno izključevanje ljudi - vsaj v zadnjih desetletjih - izjemno redko, prisotna pa sta bila politični strah in politična prisila. S tranzicijo, in že malo prej, je politični strah izginjal, z množičnimi odpuščanji pa se je vedno bolj pojavljal strah ljudi za preživetje - predvsem strah za zaposlitev. Plačana oziroma formalna zaposlitev pa je ena od najpomembnejših človekovih dejavnosti," pojasnjuje Hanžek.
Čeprav se zaposlitev najpogosteje povezuje z zaslužkom in iz njega izhajajočimi materialnimi dobrinami, Hanžek opozarja, da je pomen zaposlitve precej širši. "Freud je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal, da nobena človekova aktivnost ne daje toliko občutka realnosti kot profesionalno delo. Plačana zaposlitev utrjuje socialne vezi človeka z okoljem, mu daje materialno, socialno in psihično varnost, predvsem pa potrditev o posameznikovi potrebnosti v družbi. Raziskovalka psihičnih in socialnih posledic (ne)zaposlenosti Jahoda je ugotovila, da ima zaposlitev kot socialna institucija poleg manifestnih ali namernih posledic (plača) tudi latentne posledice, ki izhajajo iz same strukture zaposlenosti in so pogosto za posameznika še pomembnejše od plače."
Zaposlitev vpliva na naše življenje na več načinov: določa nam dnevno strukturo časa, zagotavlja socialne stike zunaj družine, povezuje osebne in kolektivne cilje, je vir zakonitosti in kontrole ter daje posamezniku status in identiteto. Te latentne posledice zaposlitve pa so postale nujne potrebe življenja v moderni dobi. Zato socialni, psihični in kulturni problemi, ki nastajajo ob brezposelnosti, ne morejo odtehtati možnih, a dvomljivih pozitivnih ekonomskih učinkov. Še posebno, dodaja Hanžek, če je odpuščanje z dela edini instrument povečevanja produktivnosti dela, bruto domačega proizvoda in dobička lastnikov. In grožnja z izgubo koristi latentnih posledic zaposlitve je najpomembnejši instrument ekonomske rasti za sodobne ekonomiste. "Žal pa osebno ne verjamem, da lahko morebitne pozitivne pridobitve posameznih kapitalistov odtehtajo družbeno in individualno škodo, ki jo prinesejo s sabo."
19.12.2005. (16:35)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
M.O.U.
SKROMNO MNENJE, A GA JE TREBA CENITI !
20.12.2005. (16:01)
-
-
-
- - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Danes je v Večeru članek vreden prebira. Kakopak je spodaj podpisana Dragica Korede. Pridodal bi še, da je čas, da se zavemo, da takega varuha človekovih pravic več ne bomo imeli. Hanžek je enostavno povedano napaka v oceni gospodov pri koritu. V nepoznavanju njega, so se fsekali in so mislili, da bodo lahko z varuhom pometali, tako kot se to spodobi, vendar. Za pokušino samo današnji bobek dneva:"Socialni, psihični in kulturni problemi, ki nastajajo ob brezposelnosti, ne morejo odtehtati možnih, a dvimljivih pozitivnih ekonomskih učinkov."
19.12.2005. (16:29) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Iz taistih vrstic:"Nestrpnost do revnihMed novejšimi opozorili, ki jih Hanžek naslavlja na javnost, je tudi tisto o "nestrpnosti do revnih". Je to nova oblika nestrpnosti? Ali pa samo nekaj starega, kar po vseh socialnih in ekonomskih peripetijah znova oživlja v naši družbi? "Nestrpnost do revnih ni nova oblika diskriminacije, je pa postala vidnejša, odkar sem kot varuh človekovih pravic začel opozarjati na to," odgovarja varuh človekovih pravic. Za obstoj te nestrpnosti ima kar nekaj dokazov. Morda je prvi signal govorjenje nekaterih predstavnikov države o tem, da je treba sčistiti ali racionalizirati socialne pomoči. Za temi besedami se skriva ideja, da so reveži glavni problem neracionalnega trošenja davkoplačevalskega denarja in racionalizacije države. Potrditev te teze vidi Hanžek tudi v izjavi znanega župana, da so brezposelni sami krivi za svojo revščino."In končno so tu tudi odzivi na mojo obsodbo takih izjav," dodaja. "Dobil sem precejšnje število pisem (celo več kot takrat, ko sem govoril o Romih, izbrisanih, istospolno usmerjenih ali kateri drugi stigmatizirani skupini), v katerih se avtorji niso strinjali z mojo izjavo ali pa so jo celo obsojali. Pisma so bila dveh vrst: sovražna (ščitite lenuhe in kriminalce, ki živijo na moj račun!) ali vljudno nasprotujoča. O sovražno nastrojenih ne bi govoril. Vljudno nasprotujoča, ki so sicer poskušala vzpostaviti korekten pogovor z mano, pa so izhajala iz klasičnih stereotipov. Na primer: razložite mi, kdo naj ima otroka v vrtcu: mi, ki smo zaposleni, imamo veliko plačo in cele dneve garamo, da lahko preživimo otroke in plačujemo davke, ali brezposelni, ki delajo na črno. Že to vprašanje kaže na stereotip o brezposelnih, ki se nič ne razlikuje od stereotipov o Romih, ki naj bi bili vsi lenuhi, tatovi in umazanci."
19.12.2005. (16:32) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
vastab
Kakopak bližnje brstice: "Zaposlitev kot socialna institucija Druga pot predpostavlja kaznovanje in strah. To se najlažje doseže s politično represijo ali z grožnjo socialne in ekonomske izključitve. Pogosto celo s kombinacijo obojega. "V prejšnjem sistemu je bilo eksistenčno izključevanje ljudi - vsaj v zadnjih desetletjih - izjemno redko, prisotna pa sta bila politični strah in politična prisila. S tranzicijo, in že malo prej, je politični strah izginjal, z množičnimi odpuščanji pa se je vedno bolj pojavljal strah ljudi za preživetje - predvsem strah za zaposlitev. Plačana oziroma formalna zaposlitev pa je ena od najpomembnejših človekovih dejavnosti," pojasnjuje Hanžek. Čeprav se zaposlitev najpogosteje povezuje z zaslužkom in iz njega izhajajočimi materialnimi dobrinami, Hanžek opozarja, da je pomen zaposlitve precej širši. "Freud je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napisal, da nobena človekova aktivnost ne daje toliko občutka realnosti kot profesionalno delo. Plačana zaposlitev utrjuje socialne vezi človeka z okoljem, mu daje materialno, socialno in psihično varnost, predvsem pa potrditev o posameznikovi potrebnosti v družbi. Raziskovalka psihičnih in socialnih posledic (ne)zaposlenosti Jahoda je ugotovila, da ima zaposlitev kot socialna institucija poleg manifestnih ali namernih posledic (plača) tudi latentne posledice, ki izhajajo iz same strukture zaposlenosti in so pogosto za posameznika še pomembnejše od plače." Zaposlitev vpliva na naše življenje na več načinov: določa nam dnevno strukturo časa, zagotavlja socialne stike zunaj družine, povezuje osebne in kolektivne cilje, je vir zakonitosti in kontrole ter daje posamezniku status in identiteto. Te latentne posledice zaposlitve pa so postale nujne potrebe življenja v moderni dobi. Zato socialni, psihični in kulturni problemi, ki nastajajo ob brezposelnosti, ne morejo odtehtati možnih, a dvomljivih pozitivnih ekonomskih učinkov. Še posebno, dodaja Hanžek, če je odpuščanje z dela edini instrument povečevanja produktivnosti dela, bruto domačega proizvoda in dobička lastnikov. In grožnja z izgubo koristi latentnih posledic zaposlitve je najpomembnejši instrument ekonomske rasti za sodobne ekonomiste. "Žal pa osebno ne verjamem, da lahko morebitne pozitivne pridobitve posameznih kapitalistov odtehtajo družbeno in individualno škodo, ki jo prinesejo s sabo."
19.12.2005. (16:35) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...
M.O.U.
SKROMNO MNENJE, A GA JE TREBA CENITI !
20.12.2005. (16:01) - - - - - promjene spremljene- uredi komentar - obriši komentar - prijavi ovaj komentar kao spam - zabrani komentiranje autoru ovog komentara- učitavam...