punknihin

(KOPIPEJSTAM)



Janis Varufakis

Mladina, 6.2.2015

grški finančni minister

Nemčiji ni treba zaupati Grčiji, temveč jo mora poslušati, sporoča nemški kanclerki Angeli Merkel, prvi dami Evrope, grški finančni minister Janis Varufakis. V intervjuju za časnik Zeit je dejal, da Grčije ne bo nikoli več zadolževal.
Gospod Varufakis, v nekaj dnevih se je proti vam obrnilo pol Evrope. Ste to načrtovali?
Mislim, da je to normalno. Nekaj časa bo trajalo, da bodo povsod doumeli, do kakšne velike spremembe je prišlo v Evropski uniji.
Kakšne spremembe?
EU ni bila pripravljena na krizo v Grčiji in je sprejela odločitve, zaradi katerih je bilo samo še slabše. Zdaj unija spominja na odvisnika od iger na srečo, ki kljub izgubi še vedno stavi. Nismo sposobni reči Ne! Smo naredili kaj narobe? Smo morda to krizo narobe razumeli?
Pa smo jo? Grško gospodarstvo se v zadnjem času vendarle spet postavlja na noge.
Statistično gledano mogoče že, v resnici pa prihodki in cene padajo. Dosedanja krizna politika je povsod po Evropi okrepila politične sile na desnem robu, v Grčiji, Franciji, Italiji. Potrebujemo spremembo smeri.
V Nemčiji se mnogi bojijo, da je to le izgovor za opuščanje reform.
Nemci bi morali razumeti, da to ni odklon od reformne smeri, če upokojencu, ki mora preživeti s tristo evri na mesec, dodatno nakažemo tristo evrov na leto. Če govorimo o reformah, bi morali govoriti o kartelih, bogatih Grkih, ki skoraj ne plačujejo davkov. Zakaj kilometer avtoceste pri nas stane trikrat toliko kot v Nemčiji?
Zakaj?
Ker gre za sistem nepotizma in korupcije. To bi nas moralo skrbeti, namesto tega pa razpravljamo o odpiralnem času lekarn.
Številne države so obljubile, da bodo ukrepale proti takšnim anomalijam, zgodilo pa se ni skoraj nič. Zakaj bi vam lahko zaupali?
Ni nam treba zaupati, temveč nas poslušajte. Poslušajte, kaj vam skušamo povedati, in potem nepristransko razpravljajmo o tem.
Unija spominja na odvisnika od iger na srečo, ki kljub izgubi še vedno stavi. Nismo sposobni reči Ne! Smo naredili kaj narobe?
Ste novi na položaju, in večina članov kabineta nima izkušenj z vladnimi položaji. Kako nameravate vse to tudi uresničiti?
Mogoče smo res neizkušeni, nismo pa del sistema. In upoštevali bomo nasvete. Stopili smo v stik z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Josejem Angelom Gurrio. Pomagal naj bi nam sestaviti program reform.
Vaša vlada je zaposlila na tisoče novih uslužbencev. Je to nova Grčija?
Saj nismo še nikogar zaposlili. Napovedali smo, da bomo vnovič pregledali vrsto prekinitev pogodbe v javnem sektorju, ker so vprašljive. Če bomo te ljudi spet zaposlili, bo to zato, ker jih niso odpustili iz pravih razlogov.
Pravi razlog je bil pomanjkanje denarja.
To me ne prepriča. Primer: naše šole so izropane, ker so varnostniki izgubili službo. Je to smiseln varčevalni ukrep? Odpuščamo varnostnike in tako ponoči lahko pokradejo šolske računalnike.
Ali teh težav ni mogoče rešiti, ne da bi napihnili državni aparat?
Saj ga ne bomo napihnili. Če bomo opazili, da imamo preveč zaposlenih, bomo ukrepali in na izpraznjena delovna mesta ne bomo nastavili novih ljudi. Ko sem še delal na atenski univerzi, je bila tam čistilka Antula. Pogosto smo morali delati do polnoči, Antula pa je počistila za nami, čeprav bi bila lahko že zdavnaj prosta. Naslednje jutro nam je prav ona odklenila vrata. Uganite, koga so v okviru varčevalnega programa odpustili med prvimi? Antulo.
Se politika lahko ravna po takšnih posameznih primerih?
Ne. Vendar njen primer simbolizira razmere v Grčiji. Reforme niso bile učinkovite in pravične, zato sem tudi odredil vnovično zaposlovanje čistilk na svojem ministrstvu.
Torej žensk, ki v Atenah že nekaj časa protestirajo zaradi odpusta in so postale simbol krize?
Tako je. Na mojem ministrstvu so predstavniki trojke …
… inšpektorji EU …
… pripravili tako imenovane reforme. Ti ljudje niso na primer odpustili dobro plačanih svetovalcev, temveč čistilke, ki so ponoči čistile pisarne in stranišča. Ženske, stare več kot 50 let, ki so domov prinesle 500 evrov na mesec. Takšna odločitev je moralno nizkotna. In preden vprašate: denar bomo privarčevali drugje – tako da ne bomo podaljšali pogodb svetovalcem.
Siriza je med predvolilnim bojem napovedala več milijard vreden program porabe. Je uresničljiv brez zadolževanja?
Moral bo biti. Lahko vam obljubim, da Grčija – če ne upoštevamo izdatkov za obresti – nikoli več ne bo imela proračunskega primanjkljaja. Nikoli, nikoli, nikoli!
Zakaj ste morali trojko EU vreči iz države?
Kaj je trojka? Skupina tehnokratov, ki nadzoruje uresničevanje reform. Bili smo izvoljeni, ker ne sprejemamo več logike njenih programov. Uničili so našo deželo. Trojka nima pooblastil, da se z nami pogaja o drugačni politiki, kar pa ne pomeni, da ne sodelujemo več z našimi partnerji.
Grčija je sprejela pogoje financerjev. V Berlinu zagovarjajo stališče, da je dogovore treba spoštovati.
Ko slišim kaj takšnega, včasih pomislim, da se Evropa iz zgodovine ni naučila ničesar. Nemčija je po prvi svetovni vojni podpisala versajsko pogodbo. A ta pogodba je bila slaba. Evropi bi bilo prihranjenega veliko trpljenja, če bi jo prekršili. John Maynard Keynes …
… slavni britanski ekonomist …
… je že takrat opozarjal, da strategija, s katero neko državo pahnejo v propad, ne more biti vzdržna. Če smo prepričani, da je bila politika reševanja napačna, jo moramo spremeniti.
Pa je bila napačna?
Zelo. Grčija se je zlomila pod dolgovi. Kako smo se spopadli s tem? Prezadolženi državi smo odobrili dodatna posojila. Predstavljajte si, da kdo vaših prijateljev izgubi službo in ne more več odplačevati posojila za stanovanje. Bi mu dali še eno posojilo, da bo lahko plačeval obroke? To ne more delovati. Sem finančni minister bankrotirane države!
Kaj sledi?
Težav se moramo lotiti z vidika stečajnega upravitelja. In kaj naredi on? Skuša zmanjšati dolgove.
Nemška vlada je izključila možnost odpisa dolgov.
Razumem, da obstajajo pojmi, ki v določenih državah ne uživajo ugleda. A dolžniško breme lahko zmanjšamo tudi tako, da se sploh ne dotaknemo višine samih dolgov. Moj predlog je, da bi višino obresti vezali na gospodarsko rast.
Če grško gospodarstvo ne bo raslo, bi se upniki torej morali odpovedati obrestim. V nemških časopisih so že citirali vašo izjavo. Karkoli se bo zgodilo, bo Nemčija plačala.
Navedek so iztrgali iz konteksta. Nisem rekel, da bodo Nemci plačali in da je tako prav. Rekel sem, da so že tako ali tako preveč plačali. In da bodo plačali še več, če ne bomo rešili težav z dolgom. Le v tem primeru bomo sploh lahko vrnili denar, ki so nam ga posodili.
Kaj je trojka? Skupina tehnokratov, ki nadzoruje uresničevanje reform. Bili smo izvoljeni, ker ne sprejemamo več logike njenih programov. Uničili so našo deželo.
Menite, da so vas nalašč razumeli narobe?
Upam, da gre samo za nesporazum.
Aleksis Cipras je takoj po volitvah obiskal spomenik, posvečen uporu proti nacistični Nemčiji. Tudi to so razumeli kot provokacijo. Je tudi to nesporazum?
Pri nas je stranka Zlata zarja postala tretja največja sila v parlamentu. To niso neonacisti, to so nacisti. Bojevati se moramo proti njim, vedno in povsod. Polaganje vrtnic na spomeniku je bilo sporočilo nacistom v naši domovini. Sporočilo ni bilo namenjeno v smeri Nemčije.
Je po vašem mnenju Nemčija dobila prevelik vpliv v Evropi?
Nemčija je najmočnejša država v Evropi. Mislim, da bi EU imela koristi od tega, če bi Nemčija imela samo sebe za hegemona. Vendar mora hegemon tudi prevzeti odgovornost za druge. To je bilo izhodišče ZDA po drugi svetovni vojni.
Kaj bi lahko naredila Nemčija?
Predstavljam si načrt Merklove, sestavljen po zgledu Marshallovega načrta. Nemčija bi svojo moč izkoristila za združevanje Evrope. To bi bilo čudovito volilo nemške kanclerke.
Merklova bi rekla, da že ima načrt.
Kakšen načrt pa je to? Evropa, v kateri bomo imeli še več posojil, ki jih ne bomo nikoli mogli odplačati? ZDA so takrat Nemčiji odpisale največji del dolga. Zdaj je na mizi sedem milijard evrov iz trenutnega programa pomoči EU, ki jih lahko takoj dobim. Samo hitro moram podpisati neke dokumente. A potem bi slabo spal, saj s tem ne bi rešil težave.
Zato pa imate drugo težavo, v nekaj tednih bi vam lahko zmanjkalo denarja.
Zato potrebujemo začasno financiranje. Evropska centralna banka bi morala podpreti naše banke, da bi lahko z izdajo kratkoročnih državnih obveznic ostali nad vodo.
ECB bi s tem delovala na robu zakonitosti.
A to ne bi bilo prvič, da bi prevzela takšno nalogo. In poleg tega ne gre za trajno rešitev. Naš koncept bo pripravljen na začetku junija.
Boste za pomoč prosili Rusijo?
Na to lahko odgovorim povsem jasno: o tem ne bomo niti razpravljali. V Moskvi ne bi nikoli iskali finančne pomoči.

(KOPIPEJST KONČAN)