punknihin

PA JE NAŠA VSAKOLETNA PREKMURSKA EPOPEJA TAM NEKJE OKOLI DNEVA REPUBLIKE ZA NAMI. KOT VESTE, SE VSAKO LETO HVALIMO S ŠPILOM NA AKADEMSKEM PLESU IN LETOS JE BIL POSEBEN V ENEM MANJŠEM REKORDU – IGRALI SMO NAMREČ MED OSMO URO ZVEČER PA VSE DO PETIH (??!) ZJUTRAJ. PREKINILI SMO TAM NEKJE OKOLI DESETE, DA SE OKREPČAMO S TRADICIONALNIMI PREKMURSKIMI DOBROTAMI, POTEM PA VŽIGANCIJA PO INŠTRUMENTIH. ZAČETEK JE BIL SEVEDA PRECEJ DISKRETEN, DA S KAKŠNO PREGLASNO SERENADICO NE ZMOTIMO TIHEGA ŽVENKLJANJA JEDILNEGA PRIBORA, ZAKLJUČEK PA Z VINOM PODKREPLJEN V SMISLU ŠVABO JAŠE IN PODOBNE, KOT SE ZA 29. NOVEMBER PAČ SPODOBI. NEPRIČAKOVANO SE JE PRED TEDNOM DNI (!!) NAM PRIDRUŽILA NOVA PEVKA, KI JE SVOJE ODPELA KOT KAKŠNA OPERNA DIVA, SE PA NAM JE SPET PRIDRUŽILA NA MIKROFONU NAŠA STARA ZNANKA, PROFESIONALNA PEVKA IN NAŠA PODPORNICA, MI PA SMO SE RESNO SPRAŠEVALI, ČEMU KOMPLICIRATI Z ENO SAMO PEVKO, ČE PA LAHKO IMAMO DVE – GLAVA TE TAKO NE BO BOLELA DANES, TEMVEČ KOMAJ JUTRI.

TU PA ŠE ENO BRANJE (KOPIPEJSTAM):

DOMOLJUBJE PIKA SI

VIR / DNEVNIK, AVTOR: MOJCA PIŠEK

25. NOVEMBER 2014 (NAZADNJE SPREMENJENO: 15:19 25. NOVEMBER 2014)
NOVINAR DOBI MARSIKAJ V SVOJ NABIRALNIK NA FACEBOOKU. MENE NAJBOLJ V DOBRO VOLJO SPRAVLJAJO TAKI, KI SE OGLASIJO, DA BI MI POVEDALI, DA JE IZ MOJIH ZAPISOV JASNO, DA SOVRAŽIM SLOVENCE IN SLOVENIJO, IN DA NAJ ME BO SRAM, KER NISEM DOMOLJUBNA. TO JE BESEDILO, V KATEREM POJASNIM, ZAKAJ IMAJO PRAV.

KER JE TUKAJ NAOKOLI TOLIKO SLOVENIJ, KOT JE OKUSOV. ALI PA ŠE KAKŠNA VEČ. NAJ VAM TOREJ OPIŠEM SVOJO SLOVENIJO. NOBENE ZVEZE NIMA S KRANJSKO ČEBELO IN POTICO. ČE BI JO MORALA OPISATI Z ENO BESEDO, BI SE VERJETNO ODLOČILA, DA JE NJENA GLAVNA KARAKTERISTIKA STRPNOST. ODPRTA JE DO TUJOSTI, DRUGOSTI IN DRUGAČNOSTI, CENI PISANOST IN RAZNOLIKOST. DEŽELA, KI JO SMATRAM ZA SVOJO, NE KRŠI NIKOGARŠNJIH PRAVIC, SPLOH PA NE PRAVIC TISTIH, KI VANJO PRIHAJAJO OD ZUNAJ, BODISI DUHOVNO BODISI GEOGRAFSKO. NAVDUŠUJE SE NAD NEKONVENCIONALNIMI POGLEDI IN SVEŽIMI IDEJAMI, PROSTOR IMA ZA VSAKOGAR, OD KOGAR SE LAHKO ČESA NAUČI. NAJVEČJA BOJAZEN JI JE, DA BI OSTALA V JEČI LASTNEGA DUHOVNEGA OBZORJA.
SLOVENIJA, KI BI JI REKLA MOJA, JE SPROŠČENA. ZARES SPROŠČENA, NE LE PO NAČRTIH POLITIČNEGA IDEOLOŠKEGA PROJEKTA. NE OBREMENJUJE SE S SVOJO MAJHNOSTJO, V SVOJEM TELESU SE DOBRO POČUTI, NE ZAČNE SE NERVOZNO PRESEDATI, KO JO KDO POMEŠA S SLOVAŠKO, IN NE VZKIPI VSAKIČ, KO KDO MISLI, DA SE V NJENIH MESTIH GOVORI HRVAŠČINA. MOJA DEŽELA JE TISTA DEŽELA, KI JE NE MOTI IGNORANCA, DOKLER NI IGNORANCA NJENA. MOJA SLOVENIJA SE ZARADI TAKIH MALENKOSTI NE VZNEMIRJA, KER TUDI SAMA BREZ ATLASA NE VE, KATERO JE GLAVNO MESTO ALABAME IN KOLIKO PROVINC IMA AVSTRALIJA.
SLOVENIJA, V KATERI ŽIVIM, JE ZMERNA IN PRIZEMLJENA. NE DOMIŠLJA SI, DA JE EDINSTVENA, NEPONOVLJIVA, MALODANE POPEK SVETA. KARANTANSKI PANTERJI JO SPRAVLJAJO V SMEH, OD DALEČ JIH KOMAJDA LOČI OD SRBSKIH IN AVSTRIJSKIH ORLOV. NARODOTVORNE MITE IN LEGENDE TOLERIRA KOT NEPOSREČENE ŠALE: ZAVEDA SE, DA JE NJENA ZGODOVINA VELIČASTNA TOČNO TOLIKO, KOLIKOR JE ZNOSNA NJENA SEDANJOST. JASNO VIDI ŠIRŠO SLIKO, V KATERI IGRA OBROBNO IN VERJETNO LE ZAČASNO VLOGO. RAZUME, DA JE ZGODOVINA, KAR ZADEVA NARODE VSEH OBLIK IN VELIKOSTI, MUHASTA IN ŠE NI REKLA ZADNJE BESEDE.

SLOVENIJA, KI SEM JO PRIPRAVLJENA VZETI ZA SVOJO, SE NE BOJI. NIMA KAR NAPREJ OBČUTKA, DA JE OGROŽENA, DA JE TREBA ZA VSAK NESPORAZUM NA OKOPE, DA JE NAJMANJŠA RAZLIKA V POGLEDIH NAPAD NA NJENO INTEGRITETO. NE ČUTI POTREBE PO TEM, DA BI LJUDI POZIVALA K ENOTNOSTI, DA BI KLICALA K MONOLITNEMU KOLEKTIVU IN SVOJ OBSTOJ POGOJEVALA S SIVIM ENOUMJEM. DRŽAVA, S KATERO SE IDENTIFICIRAM, NI DROBNJAKARSKA IN ZAZRTA V PRETEKLOST. IZ ZGODOVINE SE UČI, A JE NE UPORABLJA ZA TRANSHISTORIČNO IZŽIVLJANJE, ETIČNO JURIŠANJE IN INTELEKTUALNO MASTURBIRANJE OB SLIKAH VSEH, KI SO PRED DESETLETJI STOPILI NA NAPAČNO STRAN.

SLOVENIJA, POD KATERO SE PODPIŠEM, JE RACIONALNA. RAZUME, ZAKAJ JE TU IN S KAKŠNIM POSLANSTVOM. VE, DA JE POVSEM NEUPORABNA INSTITUCIJA, ČE DRŽAVLJANI IZ NJE BEŽIJO ALI PA JIM JE ZARADI NJE TAKO NERODNO, DA JO TAJIJO. IN DA JO BODO DOKONČNO ODVRGLI, KO BODO UGOTOVILI, DA JE ENOSTAVNO BREZUPNA. NE ZLORABLJA KULTURE, DA BI NJENE DOSEŽKE PRIKAZOVALA KOT LASTNO LEGITIMNOST IN SE NA NJEJ UTEMELJEVALA. OPRAVIČILO SVOJI EKSISTENCI IŠČE V TEM, KOLIKO TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC ZAGOTAVLJA IN KAKO DOBRO SE V TEM TRENUTKU GODI NJENIM DRŽAVLJANOM.

SLOVENIJA, KI JO PRIZNAVAM ZA SVOJO DOMOVINO, JE KREATIVNA. TO POMENI, DA ODGOVORE NA SVOJE TEŽAVE IŠČE ONKRAJ ZAČRTANIH MISELNIH OKVIRJEV. CENI LJUDI, KI RAZMIŠLJAJO USTVARJALNO, IN OMOGOČA TAKE POGOJE ŽIVLJENJA, KI ZAGOTAVLJAJO MAKSIMALEN IZKORISTEK ČLOVEŠKIH POTENCIALOV. RAZUME, DA SVOJIH TEŽAV NE BO MOGLA REŠITI PO BLIŽNJICAH, PAČ PA JE TREBA ZA SPREMEMBE NAČETI TEMELJE. PREIZKUŠA NOVE PERSPEKTIVE IN ZAVRAČA INSTANTNE REŠITVE, KI JIH PONUJAJO POLITIČNO-GOSPODARSKI BOTRI OD ZUNAJ.
DRŽAVA, KI SEM JI PRIPRAVLJENA REČI MOJA, NAJBOLJ OD VSEGA CENI KRITIKO. VE, DA NE VE IN NE ZNA VSEGA. KRITIKE NE JEMLJE OSEBNO, S PRIDOM JO IZRABLJA, OD NJE SE UČI, ZARADI KRITIKE JE BOLJŠA. NAJRAJE OD KRITIŠKIH DISCIPLIN PRAKTICIRA SAMOKRITIKO. LASTNIH ŠEG, NAVAD, RAZVAD, ČUDAŠKIH POSEBNOSTI IN ODSLUŽENIH FOLKLOR. PREDVSEM PA LASTNIH INSTITUCIJ IN OKLJUKOV V MENTALITETI, KI JI ONEMOGOČAJO ZLOŽEN NAPREDEK.

MOJA SLOVENIJA IMA TUDI PRECEJ DOBRE MANIRE IN SRČNOST. NE GLEDE NA LETNICO ROJSTVA SE TISTEMU, KI GA POMOTOMA OŠKROPI Z DEŽNIKOM, OPRAVIČI, VSAKOMUR, CELO MLAJŠEMU OD SEBE, PRIDRŽI VRATA, KAVO NAROČA Z NASMEHOM, SOLATO NA TRŽNICI PA KUPUJE Z NEOBVEZNIM KLEPETOM. MOJA SLOVENIJA JE TUDI MALO BOEMSKA, RAZPUŠČENA IN UŽIVAŠKA, AMPAK TO LE ČEZ KONEC TEDNA, KI JE TAKO ALI TAKO NAMENJEN TAKIM IN DRUGAČNIM ŠPORTNIM AKTIVNOSTIM.
SLIŠIM PA, DA MNOGI SLOVENCI ŽIVIJO V ČISTO DRUGAČNIH SLOVENIJAH. ENO TEH KROJIJO SKRAJNOSTI VSEH VRST IN PROFILOV. PROTESTNIKI ZA PRAVICE ZAPORNIKOV PRED VRHOVNIM SODIŠČEM. NEPRIJAZNOST DO TUJCEV, KATERE POSLEDICA JE, DA NA ULICAH PRESTOLNICE VES LJUBI DAN NI MOGOČE SREČATI ENEGA SAMEGA AFRIČANA. FANATIČNI AKTIVISTI ZA VAROVANJE PRAVIC SVETE DRUŽINE. DRŽAVLJANSKA VZGOJA V OSNOVNIH ŠOLAH. PESMI TONETA KRKOVIČA. BORČEVSKI IN DOMOVINSKI SHODI. LOKALPATRIOTIZEM. SINDIKATI, KI ZA NAŠE STARŠE SKRBIJO ZARES, ZA NAS PA S FIGAMI V ŽEPIH. POLITIKA, KI SE NE UČI NA NAPAKAH. VOLČJI POLITIKI V OVČJIH KOŽUHIH. LAKAJSTVO IN SERVILNOST DO VELIKIH. APATIČNI DRŽAVLJANI. SKORUMPIRAN IN DESTRUKTIVEN DRŽAVNI APARAT. NEUČINKOVITA JAVNA UPRAVA. NESORAZMERNA DAVČNA BREMENA. ONEMOGOČANJE VZDRŽNEGA GOSPODARSTVA. ŠIKANIRANJE TALENTIRANIH IN SPOSOBNIH. NORČEVANJE IZ USTVARJALNOSTI IN UMETNOSTI. ŽALOSTNO NEDOMISELNO UPRAVLJANJE SKUPNEGA ŽIVLJENJA IN JAVNEGA DOBREGA.

VSE TO JE PUŠČOBEN IN NEPRIJAZEN SVET, KI NIMA NIČESAR Z MANO. TAKO REKOČ TUJINA.

OB TEJ PRILIKI BI PONOVILA BESEDE VELIKEGA SLOVENCA JANEZA JANŠE, KO JE PRETEKLI TEDEN ZA UGLEDNIM DEBATNIM OMIZJEM RAZPRAVLJAL O TEM, ALI IMA TUDI ON KOT VSAK DRUG DRŽAVLJAN PRAVICO DO SVOJE DEFINICIJE DOMOVINE. »MENI NI PROBLEM BITI SLOVENSKI NACIONALIST, ČE SE POD TISTIM, KAR RAZUMEM KOT NACIONALNO, SKRIVA URBANA, ODPRTA IN KOZMOPOLITSKA KULTURA.« BOLJ KO RAZMIŠLJAM, BOLJ UGOTAVLJAM, DA TUDI JAZ V SEBI SKRIVAM RADIKALNEGA SLOVENSKEGA NACIONALISTA, PO POTREBI ŠOVINISTA IN FAŠISTA.
ČE SE VPRAŠANJE GLASI »ČIGAVA SLOVENIJA?«, JE ODGOVOR VSEKAKOR »MOJA SLOVENIJA«. VSEM DRUGIM LAHKO ODKLENKA.

(KOPIPEJST ZAKLJUČEN)