punknihin

… SEM SEVEDA POZABIL, ALI SMO MORDA ŽE OBRAVNAVALI :

ZIPFOV ZAKON

IZ WIKIPEDIJE, PROSTE ENCIKLOPEDIJE

ZÍPFOV ZÁKON V SVOJI PRVOTNI OBLIKI OZNAČUJE EMPIRIČNO UGOTOVITEV HARVARDSKEGA JEZIKOSLOVCA GEORGA KINGSLEYA ZIPFA, DA JE V VSAKEM NARAVNEM JEZIKU POGOSTOST N-TE NAJPOGOSTEJE UPORABLJANE BESEDE PRIBLIŽNO RECIPROČNO ODVISNA OD N.
ZIPFOV ZAKON JE IZKUSTVEN; TEORIJSKO OZADJE VZROKOV ZA POJAVLJANJE ZIPFOVE PORAZDELITVE V ŽIVLJENJU NI ZADOVOLJIVO POJASNJENO. KLJUB TEMU PA NA ZIPFOVO PORAZDELITEV POGOSTO NALETIMO PRI RAZLIČNIH POJAVIH. ZIPFOV ZAKON POGOSTO PRIKAŽEJO NA DVOJNO LOGARITEMSKI SKALI, PRI KATERI NANAŠAMO NA ABSCISO LOGARITEM RAZREDOV, NA ORDINATO PA LOGARITEM POGOSTOSTI. ČE NA TAKEM DIAGRAMU TOČKE PRIBLIŽNO LEŽIJO NA PREMICI, ZA PORAZDELITEV VELJA ZIPFOV ZAKON.
KLASIČEN ZGLED ZIPFOVE FUNKCIJE JE FUNKCIJA 1/F. ČE MNOŽICO PO ZIPFOVEM ZAKONU PORAZDELJENIH POGOSTOSTI UREDIMO OD NAJPOGOSTEJŠE DO NAJMANJ POGOSTE, BO POGOSTOST DRUGE NAJPOGOSTEJŠE RAVNO ENA POLOVICA POGOSTOSTI PRVE, POGOSTOST TRETJE NAJPOGOSTEJŠE PA 1/3 POGOSTOSTI PRVE ITN., TAKO DA JE POGOSTOST N-TE NAJPOGOSTEJŠE 1/N POGOSTOSTI PRVE.

VSEBINA

1. TEORIJSKI POMISLEKI
2. ZGLEDI PORAZDELITEV, ZA KATERE PRIBLIŽNO VELJA ZIPFOV ZAKON
3. GLEJ TUDI
4. LITERATURA
5. ZUNANJE POVEZAVE


TEORIJSKI POMISLEKI

MATEMATIČNO GLEDANO NI MOGOČE DA BI IZVIRNA OBLIKA ZIPFOVEGA ZAKONA V JEZIKU Z NESKONČNO BESEDAMI VELJALA POVSEM NATANČNO, SAJ V TEM PRIMERU ZA VSAKO POZITIVNO SORAZMERNOSTNO KONSTANTO C VELJA, DA JE VSOTA RELATIVNIH POGOSTOSTI, KI JO LAHKO IZRAZIMO Z GEOMETRIJSKO VRSTO, NESKONČNA:

EMPIRIČNE RAZISKAVE SO POKAZALE, DA SE DAJO V ANGLEŠČINI POGOSTOSTI PRIBLIŽNO PRVIH 1000 NAJPOGOSTEJE UPORABLJANIH BESED PRIBLIŽNO OPISATI S FUNKCIJO 1/NS, PRI ČEMER JE POTENCA S MALO VEČJA OD 1.
ČE JE POTENCA S VEČJA OD 1, VELJA NORMALIZACIJA RELATIVNIH POGOSTOSTI TUDI V JEZIKU Z NESKONČNIM ŠTEVILOM BESED, SAJ ZA S > 1 VELJA

VSOTA TE VRSTE JE –(S), KJER JE – RIEMANNOVA FUNKCIJA ZETA.

ZGLEDI PORAZDELITEV, ZA KATERE PRIBLIŽNO VELJA ZIPFOV ZAKON

• POGOSTOST DOSTOPA DO SPLETNIH STRANI
o ŠTEVILO DOSTOPOV DO WIKIPEDIJE MOST POPULAR, Z S H 0,3
o ZA ŠTEVILO DOSTOPOV DO POLJSKE WIKIPEDIJE (PODATKI ZA KONEC JULIJA 2003) PRIBLIŽNO VELJA ZIPFOV ZAKON Z S H 0,5
• POGOSTOST BESED V ANGLEŠČINI
o ZA POGOSTOST BESED V SHAKESPEAROVI DRAMI HAMLET VELJA ZIPFOV ZAKON Z S H 0,5 GLEJ SHAKESPEARE WORD FREQUENCY LISTS (V ANGLEŠČINI)
• PORAZDELITEV MEST PO VELIKOSTI
• PORAZDELITEV DOHODKOV MED LJUDMI
• PORAZDELITEV JAKOSTI POTRESOV
• PORAZDELITEV NOT V GLASBENIH DELIH

GLEJ TUDI

• BENFORDOV ZAKON
• BRADFORDOV ZAKON
• MATEMATIČNA EKONOMIJA
• PARETOVA PORAZDELITEV
• PARETOVO NAČELO
• POTENČNI ZAKON
• ZIPF-MANDELBROTOV ZAKON
• HEAPSOV ZAKON

LITERATURA

• GEORGE K. ZIPF, HUMAN BEHAVIOUR AND THE PRINCIPLE OF LEAST-EFFORT, ADDISON-WESLEY, CAMBRIDGE MA, 1949
• W. LI, »RANDOM TEXTS EXHIBIT ZIPF'S-LAW-LIKE WORD FREQUENCY DISTRIBUTION«, IEEE TRANSACTIONS ON INFORMATION THEORY, 38(6), PP.1842-1845, 1992.
• ALEXANDER GELBUKH, GRIGORI SIDOROV. »ZIPF AND HEAPS LAWS’ COEFFICIENTS DEPEND ON LANGUAGE«. PROC. CICLING-2001, CONFERENCE ON INTELLIGENT TEXT PROCESSING AND COMPUTATIONAL LINGUISTICS, FEBRUARY 18–24, 2001, MEXICO CITY. LECTURE NOTES IN COMPUTER SCIENCE N 2004, ISSN 0302-9743, ISBN 3-540-41687-0, SPRINGER-VERLAG, PP. 332–335.
• DAMIAN H. ZANETTE. ZIPF'S LAW AND THE CREATION OF MUSICAL CONTEXT. ONLINE PREPRINT AT HTTP://XXX.ARXIV.ORG/ABS/CS.CL/0406015
• KALI R. THE CITY AS A GIANT COMPONENT: A RANDOM GRAPH APPROACH TO ZIPF'S LAW. APPLIED ECONOMICS LETTERS, 15 SEPTEMBER 2003, VOL. 10, ISS. 11, PP. 717-720(4)

ZUNANJE POVEZAVE

• COMPREHENSIVE BIBLIOGRAPHY OF ZIPF'S LAW
• ZIPF, POWER-LAWS, AND PARETO - A RANKING TUTORIAL
• SEEING AROUND CORNERS (ARTIFICIAL SOCIETIES TURN UP ZIPF'S LAW)
• PLANETMATH ARTICLE ON ZIPF'S LAW
• BENFORD'S LAW AND ZIPF'S LAW, AN INTRODUCTION
• DISTRIBUTIONS DE TYPE “FRACTAL PARABOLIQUE” DANS LA NATURE (FRENCH, WITH ENGLISH SUMMARY)



KOMENTAR: KLJUB NEKEMU VARLJIVEMU OBČUTKU, DA POZNAMO PRAVKAR OMENJENI ZIPFOV ZAKON, PA TUDI NEKAJ MALEGA SE NAM SANJA O KAOSU IN DINAMIČNIH SISTEMIH, NEDAVNA SO ODKRITJA (NARAVNIH) SISTEMOV, KI SO SAMOORGANIZIRANI, ITD. ITD. – PRIHODNOSTI NAPOVEDOVATI SE NE DA !!! TO VELJA TUDI (IN ŠE POSEBEJ) ZA RAZNA SRAAAA … EEE, BRANJA IZ DLANI (??!!??), ČITANJE KAVNIH USEDLIN (??!!??), NIHANJA VISKOV PO HARTMANOVI MREŽI (??!!??), BRANJE IN PISANJE HOROSKOPOV KOT TUDI RAZNE IDEALIZACIJE LINEARNIH SISTEMOV, KI SO USTVARJENI (PODOBNO KOT RAVNA PREMICA, KI JE SAMO ABSTRAKTNO ORODJE ZA LAŽJE ANALITIČNO RAZUMEVANJE), DA LAHKO NEKAJ PAČ KONČNO TUDI MATEMATIČNO OPIŠEMO. ZANIMIVO PA JE TO, DA SE V SPLOŠNEM TUDI VISOKOIZOBRAŽENI LJUDJE S TEMI ZNANJI V ČASU SVOJEGA ŠOLANJA IN ŠTUDIJA VEČINOMA NE SREČAJO IN ŠE ZMERAJ NA SPLOŠNO VERJAMEMO V ZAPOVEDI V STILU »ČE BOŠ PA PRIDEN, PA BO VSE POTEM BOLJE« - ČISTA ILUZIJA, VAM POVEM … EEE, SEVEDA ČE ŠE NISTE VEDELI, KAR PA MOČNO DVOMIM !

NUDIM PA ŠE ENO POMOČ V RAZMISLEK: LINEARNI SISTEM PRAVI, DA ČE VSAK MESEC NALOŽIŠ V PRAŠIČKA 10 EUR (Z NALAGANJEM PRIČNEMO DANES), JIH BOŠ IMEL KUMULATIVNO PO DESETIH LETIH … EEE, 10 (LET) X 12 (MESECEV) X 10 (EUR) = 1200 EUR. ŽE, ŽE, AMPAK KAKŠNA PA BO INFLACIJA, PA NOVI MONETARNI SISTEM, KRIZA, PA ONI TRENUTEK KO BOŠ RES POTREBOVAL, PA KRAJA, PA NOVA KITARA … VERJETNO NI KONCA - NELINEARNOSTIM. ODVISNOST BI LAHKO OPISALI KOT NEKI SKLOP ČLENOV ODVISNOSTI, PODOBNO KOT SE RAZVIJE VSAKA FUNKCIJA V OKOLICI NEKE TOČKE V TAYLORJEVO VRSTO, A ŽE TA V OSNOVI NI LINEARNA, KAR VSE SKUPAJ MOČNO ZAPLETE.
… SAJ BI ŠE NAKLADAL, A VAM POVEM: »TO KAR VEMO JE KAPLJICA, TISTO ČESAR ŠE NE VEMO, JE PA MORJE«.