- O vas se pišejo muzikološko-etnološko-antropološki teksti.
Rajko Muršič je doktoriral iz Centra za dehumanizacijo. Doktorska
disertacija seveda ni golo opisovanje benda, ampak celovita obravnava
obdobja in okolja. Neskromno pritrjujemo, da takšno obravnavo naša glasba krvavo potrebuje.
Saj veste, kako je, o glasbi vsi vse vemo, veliko bolje pa se človek počuti, Ko k temu kdo doda še kakšno tehntno stvar. Rajko Muršič je z delom CZD, Trate vaše in naše mladosti, naredil veliko delo za slovensko glasbo. Ob tem se je izkazal še za dobrega muzikanta in žurerja.
- Izšla plošča s posnetkom vašega nastopa v oddaji Izštekani.Tam se pojavljate v akustični različici s Tamburaši iz Cirkovc in tudi v nenavadni, a za vas značilni a kapela punk različici. Tako ste se že parkrat predstavili na raznih nastopih v preteklosti.
Tistemu, ki je rekel,da smo rockovska Carmina Slovenica, smo hvaležni za primerjavo z znamenitim zborom. Navsezadnje bi nas zdaj, ko na televiziji plešemo v pesmi Nimam dnara, lahko primerjali tudi z nam tudi teritorialno bližnjimi Power Dancers. A capella smo peli na treh turnejah po Nemčiji in Avstriji. Po tem delu nastopa je šlo vse veliko lažje. Če nam kje takoj ni uspelo vzpostaviti stika s poslušalci, je pevski zbor zagotovo prebil led. Nekaj tako enostavnega, tako norega in hkrati
tako efektnega, kot je to petje, si ne more privoščiti vsak. Napravite poskus, spuščajte iz sebe nerazločne zvoke, jih povezujte z razločnimi ter besedilom. Se vam bo zdelo dobro ali noro? Mi se ob tem počutimo noro dobro.
S cirkovškimi tamburaši, v orkestru jih je osemnajst, smo izvedli pesmi Pokozlane Trate, Barve, Gverilci in Da bo bolje. Aranžmaji, ki jih je napravil dirigent orkestra Drago Klein, so nas fascinirali. Mojster je, vsaka mu čast. Harmonije, večplastnost in iskrivost. Cirkovčani tudi dokazujejo,da je glasba ena sama. Igrajo klasiko, narodne pesmi in punk. Vse z enakim spoštovanjem in z enakim užitkom.
- Tujina?
Sest let zapored smo bili na spomladanski turneji po Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji imamo prijatelje na vzhodu in zahodu. V krajih in mestih med Dresdnom in Leipzigom prihajajo ljudje na koncert z majicami z napisom CZD. V Hannovru so nam rekli, da je za na naš koncert že mesec dni prej bilo več
zanimanja kot za na nastop nekaterih ameriških skupin, čeprav so Američani v Nemčiji zakon. Turneje so najlepši del rockovskega ukvarjanja, četudi je treba poudariti, da sta na tritedenski turneji poti samo dva ali največ trije prosti dnevi in da se je treba vsak dan peljati po tristo, štiristo ali celo več kilometrov. Ko prideš domov, ugotoviš, da je na nastopih in vajah vse lahko. Tam ti postane samoumevno, da je glasba najpomembnejša stvar v tvojem življenju, vse ostalo pa dodatki, ki so seveda tudi lahko lepi.
- Imate vrsto videov, tudi animirane. Zadnji je Nimam dnara.
Izdali smo video kaseto. Zmerom smo našli kakšno zanimivo navezo pri tistih, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Povezani smo bili in še smo s slikarji, stripovskimi animatorji in seveda z ljudmi, ki so na področju videa že veliko naredili. Video za pesem Nimam dnara je naredil izjemni kreativec Neven Korda. Izdelek se nam zdi Posrečen zmes petja in plesa na naš način. Korda je iz navidez enostavne pesmi z enostavnim besedilom naredil večdimenzionalni ekspresionistični produkt. Nimam dnara je prišla na vrh video lestvice na nacionalni televiziji, kar seveda kaže na to, da so tudi gledalci opazili, da ne gre zgolj za to, da neki tipi skačejo in nekaj kričijo. Ob tem se je pojavilo tudi grenko spoznanje, da se veliko ljudi identificira s pesmijo Nimam dnara. Mi smo na strani tistih, ki nimajo denarja. Treba je nekaj storiti. PO socialnih napetostih poči. Drugi zanimiv ustvarjalec pri videu je bil in je Jože Slaček. Je slikar in domiselni animator. Za nas je naredil dober spot za pesem Poražena tišina. Protivojni spot ob napadu na Irak. Prej je delal spot za pesem Hanged Paradise.
Post je objavljen 15.10.2004. u 13:24 sati.