Danes zjutraj sem si oči očistila z acetonom. Zares. Česa nisem hotela videti? Spet sem imela več sreče kot pameti.
Kdaj me bo to doletelo pri tebi?
Včeraj si bil tako nasmejan. Takšnega sem te videla jaz. In spet si me vlekel za besede.
Potem pa jih jaz krajšam, da zmanjšam možnost napake.
Včeraj si me potreboval ti.
Zakaj?
Zvečer bi jaz potrebovala tebe.
Jutri pa bom spet premočno utripala v tvoji bližini in se te skušala nasititi za naslednjih 168 ur.
Tako prebrisano poreden si, da se te nikakor ne morem znebiti.
Post je objavljen 25.03.2005. u 08:39 sati.