BUBNJAR: »IMATE NAOČALE?«; OPTIČAR: »ZA SUNCE?«; BUBNJAR:«JOK, ZA MENE!«
VČERAJ ME JE ŠEČER POKLICAL KOT MALEGA ŠMRKAVCA, DA VAJE MORAMO IMETI IN SEVEDA SE S TAKIM REDOM IN URNIKOM STRINJAM, POTEM PA JE ŠLO VSE V MALORO. NAJPREJ SEM ZAMUDIL SAM, NATO ŠE ŠEČER, MOJSTER PUTA PA JE JAVIL, DA PAČ DANES NE MORE – SE RAZUME, SO VIŠJE PRIORITETE KOT SREDINO VANDRANJE PO PLACU IN SEM MU ZA DOSEDANJO PONUJENO POMOČ ITAK VEČNO HVALEŽEN. MALO SVA SE S ŠEČEROM NAJPREJ DEBELO GLEDALA, POTEM PA SVA SKLENILA POPUCAT VSAK SVOJO OPREMO, JAZ SEM PAČ ZAMENJAVAL STRUNE IN GLEJ GA VRAGA, POČIL JE NAVIJALEC. SICER ŠE V 17-IH LETIH NI BILO POTREBNEGA NOBENEGA SERVISA, KAR JE OK, A NISVA PA POTEM NITI ENEGA TONA ZABRENKALA, PA SVA PAČ MALO ČVEKALA POZNO V NOČ. NATO JE ŠEČER POKLICAL SVOJO LJUBICO, KATERA PA ŠE JE PRIPELJALA NEKEGA ČUDNEGA FRIKA FILOZOFA S SEBOJ, KATERI JE PAČ ISKAL PIR ZA PRIVEZ IZGUBLJENE DUŠE, A SMO DO TAKRAT ŽE VSE POŽLEMPALI, PA SE JE V NOČ ODPRAVIL NAPREJ – ŽEJEN IN ENAKO SMO KMALU STORILI TUDI SAMI.