Punk v Sloveniji!
1. Uvodna analiza punka
Pojav punka je bil obravnavan ze z vseh mogocih vidikov in stalisc. V tem delu pa je vse to dopolnjeno se z opisom zivljenskega stila dolocene skupine mladih ljudi, ki se je zbirala v disku FV v Studentu ter kavarni Union (primer za Ljubljano. Tudi v drugih mestih po Sloveniji je bil pojav punka prisoten. Npr Idrija, Metlikaż ) in na taksen ali drugacen nacin izkazovala simpatijo do punka. Mladinska subkultura zavzema v sociologiji posebno mesto, ker velja za predhodno subkulturo, ki naj bi scasoma prevzela vlogo dominantne kulture. Punk je subkultura, ki ima apriorno odklonilno stalisce do vsakrsnega institucioniranja iz formaliziranja. To pa so znacilnosti punka iz obdobja druge polovice 70 tih let. Ze po letu 80 se je govorilo da punk-a ni vec. Vendar ni tako. V vsaki subkulturi se obdrzi neko jedro gibanja, ki ne izgina kar tako. In tako je tudi s punkom. Zanj so znacilna gibanja od skoraj main-streama pa do roba izumrtja. Npr. Korenine punka so postavile skupine iz kot so New York Dolls, The Stooges, Ramonesż, ki so igrale garazno verzijo rock'n'rolla. Jedro tega gibanja je bilo v klubu CBGB v New Yorku. To je bil zacetek. Punk je bil v zametkih. In vedno se najdejo ljudje, ki iz necesa novega delajo denar. Punk ni bil izjema. Tako je bivsi manager New York Dollsev po njihovem razpadu odsel v Britanijo z trdno voljo da iz tega nekaj iztrzi. Tako je v Britaniji sestavil skupino Sex Pistols. Iz izkusenj, ki jih je dobil pri vodenju Dollsov je vedel, kako mora peljati Sex Pistolse, da se zgodovina ne ponovi. In uspelo mu je. Iz punka je naredil show bussines. Ta manager je bil Malcom McLaren. Od uspeha Sex Pistolsov se je punk po Britaniji raznesel kot zelo nalezljivi virus. Nove skupine so nasatajale kot gobe po dezju. Punk je dobil svojo pravo obliko. Jedro punk miselnosti so bili clani skupine The Clash, ki so zagovarjali Beli upor ali White Riot. Sex Pistolsi pa so postali anarhisticni-samodestruktivni simbol punka z Jonnyem Rottenom na celu, ki pa ga je kmalu zamenjal Sid Vicus, basist Sex Pistolsov. Ta se je punk razvijal vse do svojega prvega vrhunca leta 1979. Nato je pocasi usihal. Ostala je pescica ali takoimenovano jedro subkulture iz katere so izsli leta 1982 Explotied z albumom Punk's not dead. Iz zopet se je zacelo. Doseglo vrunec in usahnilo. Danes smo prica drugemu razmahu punka, ki pa ni vec to kar je bil na zacetku. Vendar to je cisto logicno, ce upostevamo dejstvo da se se celotnne rzmere iz 70 tih let spremenile. Takrat je bil punk rezultat nekega zatisja na rock sceni. Nic novega se ni dogajalo. Tako so spretni managerji to izkoristili s punkom. Takrat je bil punk pogojen tudi z socialnimi razmerami, saj je bilo najvec punkerjev iz nizjih delavskih razredov. Danes ni vec tako. Danes punk izhaja tudi iz premoznih druzin. Ostalo je ime punk in apriorno odklonilno stalisce do vsakakrsnega institucioniziranja in formaliziranja.
2. Pojav punka v Sloveniji
Tudi pri nas je bil pojav punka povezan s socialno-ekonomskimi razmerami, na podalgi katerih je zazivel in dobil dolocene znacilnosti, ki so specificne samo za nas prostor. Gre za nizek zivljenski standard, nezaposlenost, nenehno inflacijo in devalvacije, stanovanjski problem, izredne drzavne ukrepe, pomanjkanje dolocenih artiklov, nacionalno nestrpnost itd. Zacetek punka na Slovenskem so najavili Pankrti 1977. leta, ko so imeli prvi koncert na gimnaziji Moste (vecina benda je iz Most). Tudi radio Student je zacel predvajati prve punk plosce, ki so jih posamezniki prinesli iz Anglije. Vecina se je s punkom seznanila s poslusanjem oddaje na radiu Student 'Brez punka mi zivet ni.' Za Pankrti so zacele nastajati se skupine kot npr. Grupa 92, Buldogi, Berlinski zid. Vecini je so bila vsec besedila, muzika in energicnost. Tudi drugod po Sloveniji so nastaljale skupine: Kuzle in Sund v Idriji, Idusbag v Metliki, Preporod v Mariboru, Gnile duse v Ormozuż Vedno vec mladine je zacelo poslusati punk. Priblizno taksna je bila slika rzvoja punka v slovenskem prostoru. Okrog nastetih bendov so se namrec zacele zbirati skupine mladih, ki so postali njihovi 'feni'. Punk glasbo so zaceli vrteti tudi v discu Student iz obcasno v Stopoteki. V sklopu Foruma, kjer je deloval disco Student, se je formirala kulturna skupina FV, ki se je zacela ukvarjati z gledaliskimi predstavami in organiziranjem raznih raztav fotografij, plakatov in predvajanjem video programa. Enakrat na teden, ob torkih, je ta skupina prevzela tudi program disca Student, ko so vrteli izkljucno punk in novovalovsko glasbo. Tako je postal disco Student eno izmed glavnih shajalisc Ljubljanskih punkerjev. Poleti 1983. leta so kletne prostore diska zaprli in scena se je prenesla v disko v Zgornji Siski in nove prostore za Kersnikovi 4. Danes je center punk koncertov tako imenovana Gala Hala na Metelkovi. Poleg omenjenih prostorov so se punkerji shajali tudi v gostilnah in lokalih, kot so Pod Skalco, Rio, Medex, Union in kasneje tudi v kavarni Slon. "Gostilniska migracija" je povezana z zapiranjem oziroma prenavaljanjem gostilniskih prostorov ter nezazeljenstjo punkerjev v vecini lokalov. To nezazelenost je ustvarilo javno mnenje pod vplivom mnozicnih medijev, npr z objavo clanka v Nedeljskem Dnevniku "Kdo rise kljukaste krize" leta 1981 in s predstavitvijo trboveljsko-ljubljanske glasbene skupine Laibach leta 1983 na RTV. V okviru omenejenega clanka in oddaje je punk z vidika dominantne kulture dobil fasisticno etiketo, ki se je nikdar ni mogel otresti. Po objavi clanka v Nedeljske Dnevniku so represivni organi dobesedno pritisnili na punkerje: zacele so se mnozicne legitimacije na ulicah, policija je hodila na dom in solo zaslisevat punkerje, v nekaterih lokalih jim niso heteli vec postreci, veckrat se je zgodilo, da so jih pretepli, na cestah so za njimi letele razne kletvice na racun napisanega clankaż Nekaj represalji se je ponovilo po nastopu Laibacha na RTV, vendar v precej milejsi obliki, cemur je ze botrovala institucioniziranost punka.
3. Generacijski konflikt
Vedno obstaja neki sistem dominantnih vrednot, ki jih zagovarja kultura odraslih. Odrasli pricakujejo, da se bo tudi mladina integrirala z njihovim svetom vrednot. Ker pa te vrednote vsebujejo specificne lastnosti odraslih, najveckrat nimajo nic skupnega s potrebami mladih, ki tezijo k zgraditvi svojega sveta vrednot. Te vrednote pa so pogojene z izrazito deprivilegiranim polozajem, ki ga ima mladina danes v druzbi. Mladi so odrascali iz prezivljali svojo mladost v casu gospodarske prosperitet, narascanja standarda na vseh podrocjih, rojevanja velikih planov za prihodnost. To je bila tudi generacija, ki vojne katastrofe ni poznala. Starsi so tej generaciji zagotovili standard, ki je bil njihov zivljenski cilj. Konec sedemdesetih let pa je zacel standard upadati, druzbeno-ekonomske razmerre so se zaostrile in nastopilo je stanje splosne recesije. Krizo pa je spremljal generacijski konflik, ki si ga mladi izrazali v odporu proti integraciji z etabliranim svetom odraslih. Ta odpor so punkerji izrazali v graditvi svoje lastne kulture oziroma subkulture, ki je rodila novi svet vrednot in poseben zivljenski stil, ki je v oceh odraslih ocenjen za deviantnega. Vsaka mladinska subkultura je v veliki meri kriticen odgovor na dominanten vladajoci svet. Narava slednjega pomembno doloca naravo same subkulture. Po Hedbigu subkultura dramatizira krizo obstojece druzbe. Dominantna kulura poseduje avtorizirane kode, prek katerih se druzbeni svet organizira in dozivlja, Krsitve the kodov so v druzbi nezazelene. V mladinski subkulturi pa gre najveckrat za krsitve norm oblacenja in obnasanja, uporabo grdega jezika in krsitve zakonov. Po Hedbigu predstavlja subkultura simbolicen izziv simbolicnemu redu. Punker navidezno neprizadeto opazuje okolico, ker se ne pocuti odgovornega za stanje, v katerem se nahaja. Svojo prizadetost pa izraza v glasbi, besedilih, stilu oblacenja in obnasanja, kjer potencirano, skoraj grotesko, kaze druzbi njeno izkrivljno podobo. Politicno se ne opredeljuje niti levo niti desno. Se najbolj se priblizuje anarhizmu, ker le ta odklanja vsakrsno uporabo organizirane politicne sile. Mladi ne priznavajo mladinske organizacije za svojo, kajti njena oblika ne izpoljnuje identifikacije mladih, temvec mlade standardizira. Mladi cutijo, vidijo, opozarjajo na probleme, za katere pa ne vedo, kako bi jih resili. Punk kritizira brez analize vzroka, punk rusi in degradira in v tem je njegova radikalnost. Punk kljub negiranju klasicnih vrednot kaze v sebi izredno subtilnost, ki jo punkerji skusajo zakriti z navideznimi izpadi agresivnosti, malomarnimi pozami, spacenimi navelicanimi obrazi, pluvanjem, potencirano uporabo kletvic in podobnim deviantnim obnasanjem. Citat:"Mene boli kurac za sve. Al pa tud ne. Kva jst vem. Vcasih bi vse postrelu, drugic pa se sekiram zarad vsake pizdarije, k se zgodi." "Pankerji smo u bistvu najbolj obcutljivi ljudje, ceprav tega ne bo noben pokazu. Ne smes pokazat, da se bojis, ce ne te pohodjo ko macka. Tist k je u panku, se mi zdi tud bol pameten ko ostal. Ze to da je zasteku, da je vse pizdarija, je dost, da mi je bolj vsec ko tadrugi, k se sam delajo fine. Pankerji zgledamo mogoce barabe, smo pa bol iskren k vsi drugi."
4. Stil kot komunikacija
” Subkulturni stil
V tem poglavju je govora o zivljenskem stilu punkerjev, s poudarkom na imidzih. Namerna komunikacija pripada doloceni skupini, v tem primeru punkerjem, ki so z dominantnega stalisca oznaceni za deviantno skupino. Gre torej za opis imidza in obnasanja samo dolocene skupine mladih, ki skusa z rusenjem starih vrednot ustvariti svojevrsten zivljenski stil. Subkulturni stil prikazuje svoja pravila (npr. Raztrgane punkerjeve hlace na kolenih) ali vsaj kaze, da se pravila lahko izrabijo ali krsijo (npr. hlace so najveckrat namensko raztrgane). Ta (ne)pravila so tudi etnolosko pomembna, ker so dopolnitev k stilu kot namerni komunikaciji. Nemogoce pa je klasicno etnolosko razlagati noso, ker je zivljenski stil punkerjev izrazito osebno spektakularen in dopusca nesteto varijacij, ki jih je nemogoce, in tudi neumestno, sistematizirati. Pravilo konvencionalnega oblacenja je relativna nevidljivost, prikladnost, nevsiljivost, naravnostm, ki kaze svojo "normalnost" nasproti "deviantnosti" punkerskega imidza. Namerna komunikacija se tu izraza kot izlocena, vidljiva konstrukcija, ki pritegne pozornost nase in se ponuja kritiki, obrekovanju. Punkerski imidz najveckrat direktno zali (psovke, napisane na majicah, npr: Fuck Off!, Piss Off!, Odjebi!), preti (razna militaristicna gverilska oprema) iz provocira (npr. napis NE!). V punk modi bajdemo najobicajnejse in najprikladnejse predmete, kot so: "knofljice" ali sponke, verige, jermeni, pasje ovratnice, kljucavnice itd., s katerimi se vsak dan srecujemo (pri opravilih kot so spenjanje, uklenjanje, vezanje, zaklepanjeż). Predmeti, vzeti iz najbolj nemoralnih kontekstov, so nasli mesto na punkerski obleki: strniscne verige, pripete na hlace ali majice, knoflice kot okras na obleki ali pripete skozi lice, nos, usesa, cenene tkanine (polvinil, plastika, skaj) v vulgarnih dizajnih (npr. lazna leopardova koza). Proti konvencionalnim pravilom o zakonih lepote, ko jih propagirajo mnozicni mediji, so punkerji zaceli nositi licila, ki so zbujala pozornost in so bila pretirano udarjena in v nasprotju s pravilom, da mora biti licilo diskretno, komaj vidno. Licila so zaceli uporabljati tako moski kot zenske. Obraz so si obarvali v abstraktne portrete odtujenega izraza in si pobarvali lase od slamnato rumene do ekstremno zelene.
” Obleka
Etnoloski opis klasicnega oblacenja ne dela nobenih tezav, ker le tu obstajajo dolocena pravila, zakoni, ki se jih da sistematizirati. Opis punkerske obleke pa je odvisen od posameznika in njegove domislije, da je nemogoce narediti kakrsnokoli tipologijo. Za opis punkerske obleke pa moramo upostevati casovno komponento, ker so se zacetni imidzi kar precej razlikovali od sedanjih. V zacetku pojava punka v Sloveniji so mladi nosili predvsem staro predelano obleko, ki so jo vzeli starsem ali starim starsem. Nosile so se bele najlonske srajce z odrezanimi ovratniki, zraven malomarno zavezana ozka kravata in udobne hlace iz blaga ali kar kavbojke. K taksnemu imidzu je spadal tudi star obdelan suknjic, popet z bedzi ali usnjena jakna, ki je bila zelja vecine punkerjev, zato so v zacetku nosili vecina skaj. Majice so ponavadi nosili z odrezanimi rokav, neobsite, popisane z raznimi parolami in gesli. Kavbojke so bile oguljene, tudi popisane in na kolenih najveckrat raztrgane. Cevlji so bili klasicni moski ali pa najpogosteje stare superge. Dekleta so zacela nositi mini, ozka krila iz crnega skaja ali usnja, stare cipkaste bluze, mrezaste nogavice, viske pete. Prav tako so se seveda oblacile v kavbojke, popisane majice in usnjene jakne z bedzi, ki so scasoma postale simbol punkerskega imidza. Kasneje so se imidzi dopolnili z oblekami in dodatki iz skajastih in usnjenih materialo: npr. usnjene hlace in pasi z neti. Ker si vecina ni mogla privosciti usnja so pac uporabljali skaj. Danes v punkerske imidzu se vedno najdemo raztrgane kavbojke, popisane majice in usnjne jakne. Tradicija za obutev pa so postali bulerji. Tisti z denarjem si privoscijo Get a Grip ali Dr Martens za dvajset tisocakov. Drugi pa stare vojaske cevlje od JNA. K imidzem so spadali se razni dodatki, kot na primer rdeca pionirska rutica, zavezana okoli vratu ali zapestja, usnjeni pasovi z razlicnimi oblikami netov (piramide, stozciż) . V zacetku so bedze punkerji izdelovali sami. Z odrezki iz casopisov, prilepljenih na znacke. Scasoma je bilo mozno kupiti ze narejene industrijske bedze. Nosenje bedzov je bilo predvsem izkazovanje "fenovstva" dolocenim bendom iz pevcem ali zgolj simpatiziranje s punkom. Kot modni dodatek so uporabljali tudi plastiko, skaj ali usnje, nasito na kose oblacil v raznih geometrijskih vzorcih. Prevladovale so predvsem temne barve, najrajsi crna, vcasih tudi fluoroscenci dodatki. Obleke so si krojili predvsem sami ali s prijateljevo pomocjo. Nekateri so si garderobo nakupili v inozemstvo.
” Nakit
Nakit so nosili tako fantje kot dekleta. V zacetku pojava punka so se uporabljalr predvsem knofljice, pripete na vseh delih obleke, kjer so imele okrasno vlogo ali pa so rabile tudi za spenjanje raztrganih delov obleke. Obleka je bila najveckrat namensko strgana. Knofljice so si pripenjali tudi v usesa, nekateri bolj ortodoksni so sokirali s knofljico prebodeno skozi lice ali nos. Knofljica je v tem casu pomenila emblem ali zascitni znak poznih sedemdesetih let. K nakitu bi lahko steli tudi bedze, ki jih je v zacetku nosil skoraj vsak punker, kasneje pa so jih postopoma opustili. Nosili so se bedzi z imeni bendov in raznimi drugimo gesli kot na primer: Anarhija, A, Fuck Off!, I hate School, No future, My Way, Punk is not dead!, PUNK, I'm a virgin, but this is very old badge, Yes Yugoslavija, PiSS Off! ż Kasneje so se kot nakit nosili usnjeni izdelki (pasovi, ovratnice, zapestnice, prstani, uhani), okovani z neti stozcastih, piramidastih in okroglih oblik, razporejenih v eni ali vec vrstah. Moski so nosili navadno le en uhan, manjsi, lahko okrogel, ali pa kar knofljico. Dekleta so nosila po dva razlicna uhana, vecja (predvsem geometrijskih oblik), ali pa so za uhan uporabila druge predmete. Okrog vratu so nosili predvsem verige ali usnjene ovratnice, zenske tudi ponarejen star nakit (npr. bisere). Tudi za zapestnice so uporabljali upadljive dizajne (npr. z neti, iz plastike ali kovine). Prstani so ses nosili glede na celoten imidz. Nadeli so si anega ali vec, iz cenene kovine in s ponarejenimi kamni. Kot nakit ali bolje receno, kot modni dodatek so punkerji nosili temna, ozka ocala. Ta so dopolnjevala punkerski imidz. Taksen popis punkerske obleke nudi doloceno predstavo o punkerskih imidzih, ne more pa dati 'feelinga' stila, ki skupaj z obleko funkcionira kot namerna komunikacija.
” Frizure
Za punkersko frizuro so bili znacilni kratko postrizeni lasje. To je veljalo tako za dekleta kot za fante, ki so si lase postrigli cisto na kratko, 'na jezka'. Taksna frizura je spominjala na vojasko; nekateri so si dolocene predele glave tudi obrili (predvsem ob streh, na tilniku ali pa so imeli zabrite crte). Zenske so nosile nekoliko daljse lase, pocesane oz. natupirane pokonci. Taksna pokoncna priceska je bila znacilna tudi za fante, za kar so uporabljali osladkano vodo, milnico, lak za lase in kasneje gele, ki utrdijo frizuro. Frizure so dajale videz zmrsenosti, klub temu, da so za taksno frizuro potrebovali kar nekaj casa. Nosili so se tudi kratki lasje po vrhu glave in nekoliko daljsi na tilniku. Nekateri so si puscali ob strneh ali zadaj pramene las, ki so jih razlicno obarvali. Zanimivo za punkersko frizuro je predstavljala 'irokeza': ob strneh pobriti lasje, tako da stojijo pokonci le po sredini glave, v pasu od cela do tilnika. Taksna frizura je potrebovala veliko nege, zato so jo nosili le nekateri ljubljanski punkerji.
” Licenje
Omenili smo ze, daje za klasicno licenje znacilno, da je diskretno, okusno in estetsko; licijo se le zenske. Punk je porusil vsa taksna pravila, saj so se licili tako moski kot zenske z uporabo zelo mocnega in vsiljivega make-upa. Danes je licenje med punkerji opuscena navada. Le tu pa tam vidis kaksno punkerico, ki je nalicena. Fantje so si navadno obarvali le oci s crnim svincnikom, dekleta pa so make-upu posvecale veliko vec pozornosti in natancnosti, da so dosegle zeljeni ucinek. Oci so bile navadno zelo mocno obarvane, predvsem s temnimi barvami, kar je dajalo videz odtujenosti, mracnosti in brezizraznosti. Temna sminka na licnicah in ustnicah pa je tak ucinek se povecala. Obcasna uporaba belega pudra pri nekaterih zenskah je delovala mrtvasko, ubijajoce, klovnasto. Del make-upa so predstavljale tudi narisane crtice ali puscice okrog oci na licnicah. Vecina deklet si je obraz mazala enkrat na dan, tudi za v solo. Za koncerte in klube so uporabljale mocnejsi make-up. Veliko pozornost so posvecale tudi vecernemu odstranjevanju licila in nasploh negi obraza.
” Obnasanje
Tudi obnasanje je predstavljalo sestavni del zivljenskega stila punkerjev Pogojeno je bilo s sistemom vrednot in druzbenim polozajem, ki ga je imela mladina v nasi druzbi. Mladi so s svojim obnasanjem izrazali stanje, v katerem so se nahajali. Nicesar ni bilo, za kar bi se bilo vredno potruditi. Vse je bilo 'brez veze'. Posebnost punkerskega obnasanja je predstavljalo tudi pljuvanje na punk koncertih, kjer je slo za nekaksno izenacitev med nastopajocimi in gledalci. Za izrazanje zadovoljstva so uporabljali najbolj primitivno obliko za izrazanje obcutkov - pljuvanje. Navelicani izrazi, ignorantsko obnasanje, malomarne, spacene poze, popivanje so le se potencirali posameznikov odnos do sveta. Vsak je hotel biti 'cool', kar pomeni doloceno stanje duhovne odsotnosti, emocialno nezainteresiranost, neangaziranost in tudi kot dolocen prezir do drugih ljudi, skup in idej. K obnasanju stejemo tudi ples, ki pa se je kot enotna oblika pokazal le v pogu. Pogo je zacel plesati Sid Vicious, s skakanjem v zrak in z rokami ob telesu. Taksno skakanje so dopolnjuje z navidezno agresivnim zaletavanjem eden v drugega. Vecina pa je plesala po svoje. Dovoljen je bil le tisti minimum intimnosti oziroma druzabnosti, ki je znacilen za konvencionalni nacin plesanja. Nezazeljeno je bilo povabilo na ples. Vsak je sel plesat, ko je pac imel 'taprav filing'. Kot namerna komunikacija je pomemben tudi sleng. Vendar je tezko govoriti o specificnem punkerskem slengu, ker je tu slo za za sleng sirse mladinske populacije.
” Prosti cas
Za prosti cas so punkerji opredeljevali ves tisti cas, ko niso bili pod kontrolo dominantnega sveta, se pravi v soli ali doma, v druzinskem krogu. V prostem casu so najrajsi poslusali glasbo, nekateri so celo igrali v kaksnem bendu. Poslusali so predvsem: Siouxie and the Banshees, Dead Kennedys, Sex Pistols, Clash, Pere Ubu, Brian Eno, PIL, Velvet Underground, Crass, Partisans, Black Flagż tisti ki so bili v bendu so vajam posvecali veliko pozornosti in casa. Klet IV. bloka v studenstskem naselju je bila dolgo prostor, kjer so ljubljanski bendi imeli svoj 'plac' in kjer je bilo eno glavnih zbiralisc ljubljanske punk scene. Od knjig so najrajsi prebirali stripe Alana Forda, zbirko knjig Erotikon, Peklensko pomaranco, Zadnji odcep za Brooklyn, Molloy, razne kriminalne in znanstveno-fantasticne novele. Najbolj obiskovana kinodvorana je bila kinoteka, kamor so zahajali vsaj enkrat na teden. Priljubljeni so bili znanstveno fantasticni in akcijski spektaki, kriminalke, grozljivke in komedije. V smpinu so jim ostali predvsem filmi: Mad Max I., II., Vaba, Let nad kukavicjim gnezdom, Ali je pilot v letalu, Vojna zvezd, Stanovalec, Otok zakladovż Prosti cas je bil povezan tudi s posedanjem po lokalih (Medex, Union, Rio) ali pred njimi, obiskovanjem 'zurov' in koncertnih prireditev ter zahajanjem v disko FV. Po ukinitvi prostorov v Studentskem naselju poleti 1982. Se je disko FV preselil v Sisko, kjer ze ni bilo vec tistega pravega 'feelinga' iz Studenta. Danes ima ljubljanska subkulturna scena prostore na Metelkovi. Kot punkerska shajalisca moram omeniti se prostore, kjer so bili punk koncerti: dom svobode v Sebtvidu, dom Spanskih borcev, Krizanke, obcasno hala Tivoli in razne dvorane po gimnazijah.
” Stenske parole
S punkom so se pri nas prvic pojavile provokativne parole oziroma stenski izreki: Dol z rdeco burzoazijo!, komunizem je teror, Dol z depozitom, Pozdravljena Rusija!, Mi smo Titovi (precrtano in dodano:) Mi smo Sidovi, Dol z drzavo! ż Punk napisi so se pojavili predvsem na fasadah mestnih his, v podhodih in diskotekah. V disku FV so popisane stene dobile svojo likovno in estetsko podobo. Tipicen punk grafi je bil napis PUNK ali velik A v krogu, sledili so se: Tank, Sex pistols Avenue, Never trus a hippie!, Mi smo Sidovi, Sid ain't dead, So what, Punk is not dead, No future, in imena domacih in tujih bendov in pevcev. Grafiti so bili napisani kaoticno, najveckrat s kredo ali sprejem. Kot provokacija mesanski miselnosti so se pojavili tudi fasicticni znaki - kljukasti krizi, ki so jih represivni organi v kali zatrli.
5. Zakljucek
Po mnenju mnogih se je ljubljanska punk scena zacela rusiti s prvimi oddajami punk glasbe na valo 202 in organiziranjem raznih okroglih miz o punku. Kasneje so se o punku razpisali se razni casopisi, za katerimi televizija ni zaostajala. S tem se je punk ujel v medijske mreze in se institucionaliziral. Nova generacija je zacela posnemati punkerske imidze, katere so priredili in prevzeli dolocene detajle (zivo obarvani prameni las, pokonci strleca priceska, usnjene jakne in hlace, pasovi in zapestnice z neti itd.), ki so postali komercialna moda. Dokoncno pa se je scena porusila, ko so zaprli glavno punkersko zbiralisce - disko FV v Studentskem naselju. Po letu 1981 se je kot nadaljevanje punka pojavil hard core. Zanjga je znacilna ortodoksnot punk in velika zaprtost. Vendar tudi to se ni obdrzalo. Danes se o punku se veliko govori in pise kar je kazalec na to da punk gibanje se ni umrlo, le prelevilo se je in orevzelo nov obraz.
pa e original link http://sims3d.tripod.com/slohistory.htm
nisem nič recenziral pač tako nas vidijo in ker sem kola samo lepim
Post je objavljen 25.09.2011. u 23:07 sati.