KUNST JA, ABER ZEHR AGGGGGRRRRRRESSIV UND OHNE KOMMENTARE
VČERAJ SEM SE PO KONCERTU NAPOSLUŠAL, KAKO ŽE TRI ŠPILE ZAPORED NISMO IGRALI TISTE PESMI, PA ZAKAJ SMO BILI TAKO KRATKI, PA DA JE BILO FALŠ, PA DA ZAMUJAMO IN TAKO NAPREJ, A TO SO VES ČAS ENE IN ISTE ZGODBE, PA NJIH POSLUŠANJE ŽE MALO SPADA V NAŠO FOLKLORO, KOT RECIMO PREPIR NA SREDINIH VAJAH. ŽE OB PRIHODU V PEKARNO NAS JE BEJBIFEJS TAKOJ OPOZORIL, DA JE KOMBI Z LATVIJSKO REGISTRACIJO VREDEN 30.000 EUR, A TO SO VERJETNO PROGRAMSKA EVROPSKA SREDSTVA, KI JIH PRIDOBIŠ Z NEKO DEJAVNOSTJO OB USPEŠNI PRIJAVI NA NEK RAZPIS. SKUPINA MANGO JE ZA TO DEJAVNOST IZBRALA ŠIRJENJE KULTURE - SICER AMERIŠKE, A JIM NE ZAMERIM, SAJ BI SAM V NJIHOVI KOŽI PRED LETI TRŽIL NPR. NOVI PRIMITIVIZEM, KATERI PAČ IZHAJA IZ BOSNE, PA SMO NA ISTEM. KOT POSEBNOST VEČERA BI ŠE RAD IZPOSTAVIL (KAK-SN-TO-LEPO-NAPISAL), DA SEM PRVIČ PO VSEH LETIH IGRANJA POZNAL SKORAJ VSO OBČINSTVO PO IMENIH. MOŽNA KRIVCA ZA TOVRSTEN POJAV STA VSAJ DVA:
A) DA ŽE TAKO DOLGO IGRAMO (KAR JE DELNO RES) IN PA …
B) DA JE OBISK NIZEK (MORDA NI PRIREDITEV DOVOLJ EMINENTNA, VERJETNO PA ZARADI DEŽJA)