KOT SEM NAZADNJE OBLJUBIL, BOM NAPISAL NEKAJ O JAGNJETINI. TE DNI SEM KONČNO PO SILNIH LETIH ISKANJA ODKRIL MESNICO, KI JO PRODAJA TAKO, DA TI NI POTREBNO KUPITI CELEGA JANJCA, PRIHAJAJO PA NEKJE IZ BLIŽINE LAŠKEGA. ZA POSKUŠINO SEM VZEL ČETRTINKO (BILA JE LEVA ZGORNJA) Z REBRCI IN ŠPINJETKOM, POTEM PA JE SLEDILO NAJPREJ NEDELJSKO KOSILO, VEČERNI PRIGRIZEK, JUTRANJI POSLADEK IN POPOLDANSKA MALICA, TAKOREKOČ SKORAJ BREZ PREKINITEV IN KOMAJ SPET ČAKAM NA PETEK, KO BOM JIH ZNOVA NABAVIL PRIII … EEE, NE POVEM, KER BOM POTEM SPET MORAL KUPOVATI SVINJSKO – SAJ NE DA SEM SE MU IZNEVERIL, A ZDAJ SE MI JE OD TISTEGA VONJA ČISTO ZMEŠALO. SICER PA JE SITUACIJA SLEDEČA – JANJCI, KI SE KOTIJO OKOLI NOVEGA LETA, DOSEŽEJO IDEALNO TEŽO 18 KG ŽIVE VAGE NEKJE OKOLI PRAZNIKA DELA IN KO JIH AUSLEZAŠ IN ODSTRANIŠ DROBOVINO, TI OSTANE PRIBLIŽNO POLOVIČKA TOVRSTNE MESNE SLADICE … HEH IN TO BO KMALU ! NEKATERIM, KI SO JAGNJETINO PRVIČ POSKUSILI, SE JE ZARADI OKUSA ALI MASTI NEKOLIKO UPRLA, PA NAJ POTEM PAČ NADALJUJEJO … HEH, S ČEVAPI !