Pregled posta

LIGETI JE V SVOJE KOMPONISTIČNE POSTOPKE VKLJUČIL SODOBNO MATEMATIKO, NE S POVSEM MATEMATIČNEGA ZORNEGA KOTA, AMPAK S STRANI ZAINTERESIRANEGA AMATERJA, KI JE, TAKO KOT MNOGI DRUGI, ZLAHKA OČARAN OB NOVIH DOSTOPNIH ZNANSTVENIH RAZISKAVAH, TAKO NA PODROČJIH BIOLOGIJE, KOZMOLOGIJE ALI DINAMIČNIH SISTEMOV.
GYÖRGY LIGETI UPORABLJA KONCEPTE SODOBNE MATEMATIKE IN FIZIKE Z MODELI - NAČINI IN VZORCI, KI SO VZPODBUDILI PRIMERLJIVE, A VENDAR DRUGAČNE PROCESE V NJEGOVI GLASBI. BOLJ KOT KATERIKOLI DRUGI ŽIVEČI SKLADATELJ SE JE V MUZIKALNIH TERMINIH ODZVAL SODOBNIM RAZMIŠLJANJEM O POJAVIH V NARAVOSLOVNIH ZNANOSTIH. NJEGOV NAVDIH, KI IZVIRA IZ ODKRITIJ NEDAVNIH RAZISKAV PA JE BOLJ POETIČEN IN PROCEDURALEN, KOT NATANČNO IZRAČUNAN. GRE BOLJ ZA SORODSTVO S KALKULACIJO (ZA RAZLIKO OD XENAKISOVE FORMALIZIRANE GLASBE).
MATEMATIKA IN GLASBA IZHAJATA IZ ISTE STARODAVNE ZIBELKE IN DOSEGATA BOLJ PREPRIČLJIVO KORELACIJO KOT DRUGE UMETNIŠKE ZVRSTI. SODOBNA MATEMATIKA DINAMIČNIH SISTEMOV, BOLJ ZNANA POD IMENOM TEORIJA KAOSA, JE NA NOVO OBUDILA TO RAZMERJE POSEBNO ZATO, KER JE UPORABNO PRI NARAVNIH POJAVIH, KI NASTAJAJO V ČASU. GLASBA JE PODOBEN ČASOVNO KOMPLEKSNI FENOMEN IN JO LAHKO RAZLAGAMO PODOBNO KOT DRUGE ORGANSKE PROCESE. SEVEDA SO DRUGI SKLADATELJI 20. STOLETJA, ŠE POSEBEJ XENAKIS, GENERIRALI SVOJE NAČINE KOMPONIRANJA Z ZAMOTANIM MATEMATIČNIM RAZUMNIŠTVOM (V NJEGOVEM PRIMERU IZHAJAJO IZ STATISTIKE IN TEORIJE VERJETNOSTI). IZRAČUNI RAZMERIJ, FIBONACCIJEVA ŠTEVILA ALI SET TEORIJA SO OBIČAJNI POJMI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI SODOBNI SKLADATELJ. LABIRINT PREŽVEČENIH ŠTEVIL OZNAČUJE PORAST RAČUNALNIŠKE GLASBE, ŠE POSEBNO V AMERIŠKIH UNIVERZITETNIH CENTRIH, KJER ZARADI RABE PROGRAMSKE OPREME INTUITIVNI UMETNIŠKI IMPULZI ZLAHKA IZGINEJO.
LIGETI SE JE VSE ŽIVLJENJE IZOGIBAL AKADEMIZMOM TAKE VRSTE IN SE - Z IZJEMO KRATKE AVANTURE V STUDIJIH WDR S SODELOVANJEM STOCKHAUSNA IN KOENIGA V POZNIH 50-IH LETIH 20. STOLETJA - IZOGIBAL CELOTNE ELEKTROAKUSTIČNE DOMENE. TO INDICIRA ZANJ POPOLNO PREDNOST NOTRANJEGA UŠESA IN DOMIŠLJIJE, KI UKAZUJE VSAKI NJEGOVI KOMPOZICIJSKI ODLOČITVI. V NOBENI NJEGOVI SKLADBI NE PREVLADUJE SISTEMATIČNA MATEMATIČNA TOGOST, PA ČEPRAV JE NJEGOV INTERES ZA MATEMATIČNE IDEJE, POSEBNO V ZADNJEM DESETLETJU, VELIKO GLOBJI KOT SAMO SPOGLEDOVANJE S POPULARNO ZNANOSTJO. LIGETIJEVO ZNANJE JE NA TEHNIČNI RAVNI PRAV IMPRESIVNO. ŽE VEČ LET SODELUJE Z MATEMATIKOM HEINZ-OTTO PEITGENOM, ENEM OD NEMŠKIH PIONIRJEV FRAKTALNE GEOMETRIJE. NJEGOVA KNJIGA LEPOTA FRAKTALOV (THE BEAUTY OF FRACTALS) RAČUNALNIŠKO GENERIRANIH SLIK, POUDARJA ENOST ZNANOSTI IN UMETNOSTI.
PRIBLIŽNO OD LETA 1970 NAPREJ SO SE ZAČELA VRSTITI NEPRIČAKOVANA ODKRITJA O NAPOVEDLJIVOSTI IN O KAOSU NA MNOGIH PODOČJIH RAZISKAV. ENO NAJBOLJ VPLIVNIH JE BILO RAZISKOVANJE VSAKDANJEGA POJAVA: KAPLJICE VODE, KI PADAJO S PUŠČAJOČE PIPE. ŠTUDIJA NAM RAZKRIJE NEZMOŽNOST MERJENJA ZAČETNIH POGOJEV Z NESKONČNO NATANČNOSTJO, KAR IZPOSTAVI KLJUČNE POMANKLJIVOSTI DO TEDAJ NEOVRGLJIVIH ZAKONOV NEWTONOVE DINAMIKE. IZGLEDA, DA MINIMALNA ZAČETNA ODSTOPANJA- KAR ZNANSTVENIKI IMENUJEJO »OBČUTLJIVOST NA ZAČETNE PARAMETRE« - LAHKO POVZROČIJO VELIKANSKA KONČNA ODSTOPANJA. ANGLEŠKI RAZISKOVALNI MATEMATIK IAN STEWART JE NA KRATKO POVZEL STANJE: »TA OJAČITEV NAPAKE JE LOGIČNA RAZPOKA, SKOZI KATERO POPOLNI DETERMINIZEM IZGINE.«
GRAFIČNI PRIKAZ DINAMIČNIH SISTEMOV JE POUDARIL VPLIV ČUTNEGA DOJEMNAJA NA NAŠO DEDUKTIVNO INTELIGENCO (TU LAHKO SPET SPOMNEMO NA LIGETIJEVO SEZNANJENOST O DOVZETNOSTI NA VIZUALNE STIMULANSE). KO SLEDI RAZVOJU DINAMIČNEGA SISTEMA, NAM RAČUNALNIK RAZKRIJE, KAKO JE ZAČETNI IZVIR LAHKO VEČPLASTEN, NATO SE SKOZI MAJHNA NIHANJA RAZCEPI IN RAZVEJA V VEČ KOMPLEKSNIH OBLIK, KI Z NADALJNJIMI VEJAMI IN OSCILACIJAMI POSTANEJO KAOTIČNE. LIGETI JE TAKE PROCESE PRIKAZAL V SVOJI GLASBI.