NESKONČNOST, NAVADNO OZNAČENA S ZNAKOM , JE LASTNOST NE BITI OMEJEN ALI NE IMETI MEJ. NESKONČNOST JE NAVADNO DOLOČENA KOT NEKAJ KAR NIMA MEJ V PROSTORU IN ČASU. V PRAKSI SE POJEM UPORABLJA PREDVSEM V MATEMATIKI, KJER RAČUNANJE LIMITE, KO GRE NEKA KOLIČINA X PROTI , POMENI, DA SI LAHKO VEDNO IZMISLIMO ŠE VEČJI X OD NEKEGA IZBRANEGA.
NESKONČNOST V MATEMATIKI
GABRIELOV ROG ALI TORRICELLIJEVA TROBENTA, GEOMETRIJSKO TELO, KI SI GA JE ZAMISLIL EVANGELISTA TORRICELLI, IMA NESKONČNO POVRŠINO VENDAR KONČNO PROSTORNINO.
MOČI NEKATERIH MNOŽIC NISO KONČNE - RECIMO ŽE MNOŽICA NARAVNIH ŠTEVIL, N = {1, 2, 3, ... } ALI MNOŽICA SODIH ŠTEVIL S = {2, 4, 6, ... }.
NESKONČNOST V FIZIKI
ZA NAŠE VESOLJE NI JASNO ALI JE KONČNO ALI NE. EINSTEIN JE SICER V ANEKDOTI DEJAL:
»SAMO DVE STVARI STA NESKONČNI: VESOLJE IN ČLOVEŠKA NEUMNOST - AMPAK ZA VESOLJE NISEM POVSEM PREPRIČAN.«
NESKONČNOST V JEZIKU
IZRAZ UPORABLJAMO TUDI V VSAKDANJEM JEZIKU: PREDAVANJE SE JE VLEKLO V NESKONČNOST.