7 DNI
Datum: 3.12.2008 - Stran: VIBRACIJE
Odkar je Novi rock šel v zgodovino, FV-festival iz leta v leto čedalje bolj prevzema podobno socialno in družabno funkcijo. Razvoj rock kulture pri nas že več let kaže poteze kriznega obdobja tudi zato, ker kljub žepni državici in smešno kratkim razdaljam akterji rock kulture ne znamo združiti moči in se povezati. S tega vidika je FV-festival pomemben družabni dejavnik rock kulture na Slovenskem, kar poskuša biti tudi precej mlajši Garage explosion festival v Mariboru. Seveda je sama glasba še vedno prvotnega pomena v vsaki kulturi, povezani z zvoki, in prav v tem sta FV-festival in Garage explosion (No border Jam je punkovski) edina, ki pri nas ponujata sodobno in vsebinsko dosledno rock glasbo nerazvpitih in ustvarjalnih skupin, s tem pa ohranjata živi stik z rockovskim ustvarjanjem pri nas in v tujini. Izbor tujih skupin je odvisen od časovne (če so na turneji, imajo proste termine, ali pridejo samo za ta koncert) in cenovne dostopnosti, zato je toliko težje pripraviti vsebinsko in kakovostno zaokrožen program.
V soboto, ki bi v preteklosti bila dan republike, se je v dvorani Menze pri koritu na ljubljanski Metelkovi zbralo veliko ljudi, izbor nastopajočih pa je bil tako vrhunski, da se sprašujem, kako ga bo lahko Monika Skaberne, gonilna sila Založbe FV, ob desetletnici festivala prihodnje leto dosegla in presegla. Vsak nastopajoči bi si zaslužil samostojno oceno oziroma oceno samostojnega nastopa, kajti videli smo samo odlične skupine. Od otvoritvenega nastopa Diego, ki ga sestavljajo fantje iz druge generacije ekipe ilirskobistriškega kluba MKNŽ ter igrajo energičen in izpovedno izpiljen sodobni rock and roll z običajno zasedbo instrumentov, do zadnjega nastopa italijanskega dua Mojomatics že pozno v noči, ki je samo s petjem, s kitaro in z bobni pričaral poln, melodičen, speven in vsebinsko bogat zvok sveže in svetlobe polne glasbe. Vmes so nastopile skupine, za katere lahko rečem, da je vsaka bila boljša od druge, torej so vsi nastopajoči bili vrhunski. Vse je odlikoval čut za zvok, razmerja med energijo, ritmom in melodijo, vse poetike pa so izžarevale zrelo in izpovedno bogato sodobno rock and roll glasbo - tudi tisto, ki je bila odigrana "po starem". Drugi nastopajoči, hrvaški duo Gatuzo je podobno kakor Italijana, z glasom, s kitaro in z bobni pričaral ostro in z bolj radikalnimi glasbenimi elementi prepleteno visoko ekspresivno poetiko. Muškat Hamburg z bolj običajno zasedbo so spet dokazali, da ne veljajo zaman za gonilno silo entuziazma in vere v sodobno rockovsko ustvarjanje, nedvomno pa se jim je poznal tudi odtenek tiste zrelosti, ki so jo pridobili po objavi prvenca in s številnimi nastopi v zadnjem letu. Zanesljivo pa je bilo najbolj radikalno kopanje po prvinski rock and roll poetiki rezervirano za Angleže, za Jim Jones Revue, ki so nam pričarali energijo in razigranost časov Chucka Berryja, Little Richarda in Jerryja Leeja Lewisa, in so bili z bogato ekspresivnostjo živ dokaz, kako se lahko stare vzorce vedno znova odigra sveže in dinamično, da ohranjanja zvočnega zgodovinskega spomina niti ne omenjam.
Marjan Ogrinc
Post je objavljen 03.12.2008. u 08:38 sati.