ČE BI ME KDO VČERAJ VPRAŠAL O SOBOTNEM VEČERU, BI MU POVEDAL TAKO ZGODBO : »NAJPREJ SMO SE DOBILI V POPOLNOMA RAZDEJANEM MESTU, KOT BI GA PREPLAVIL ROJ KOBILIC, A IZKAZALO SE JE ŠE VELIKO HUJE, SAJ SO NAS PREPLAVILI NEKAKŠNI MALI ZELENI IN PO VSEH MARIBORSKIH LOKALIH - OJOJOJ PREJOJ – POPILI VSE RAZPOLOŽLJIVE KOLIČINE PIVA. GROZOTAM PA ŠE NI BILO KONCA, KER SO SE NAPOTILI PROTI STADIONU IN PREPEVALI NARODNE PESMI, MI PA KAR ZA NJIMI. TAM SO NAS PRIČAKALI KORDONI ROBOKOPOV, NEKATERI CELO NA KONJIH, POVSOD SO ZAVIJALE SIRENE IN REFLEKTORSKE LUČI, KOT BI BIL KONEC SVETA, NATO PA SMO PRISTALI NA NABITO POLNEM STADIONU S 15.000 GLEDALCI IN NAVIJALI ZA ŠPORTNIKE V BELIH DRESIH, KI SO TISTE ZELENE PREMAGALI Z IZJEMNIM REZULTATOM 2 : 0. VESELJU NI IN NI BILO KONCA, PA SMO REKLI, DA KONEC SVETA ŽE NI VSAK DAN IN SMO NADALJEVALI Z VESELJAČENJEM DO NEDELJSKEGA JUTRA IN … POTEM SEM SE ZBUDIL !«
VSE, KAR PROSIM DRAGO BRALSTVO JE, DA TEGA NE POVESTE NIKOMUR, KER BI ME VERJETNO DALI NEKAM NA VARNO POD KLJUČ. SICER SEM BIL V DRUŽBI ONEGA S-JA IN Š-JA, A NISTA RAVNO NAJBOLJ MERODAJEN ALIBI, SAJ BI VAM POVEDALA ENAKO ZGODBO !