evo, konačno sam našla ovu pjesmu čije stihove začuh pred dva ljeta u skopju:)boro
vo što sme se pretvorile
duši sme zatvorile
srca smo zaklučile
a klučot sme go frlile
da ljubime se plašime
za da ne promašime
od strav da ne zagubime
ništo ne dobivame
verba nadež ljubov
neka ostanat vo nas
treba da go slušneme
vnatrešniot glas
nema što da krieme
nema što da glumime
toa što go imame
so sebe go nosime
mnogo ladni pogledi
solzi zamrznuvaat
mnogu lažni nasmevki
lica skamenuvaat
vozime na rezerva
kako po inercija
ni sila ni samodoverba
vo nas ne ostanaa
neka trgne na podobro
vremeto e dojdeno
po site iskušenija
mora da ima rešenija'
Vlatko Stefanovski
Post je objavljen 14.03.2008. u 16:50 sati.