27. november 2007
Muškat Hamburg
Na štajerskem koncu v steklenice točijo nekatere precej divje in ostre sorte vinca, če gre soditi po nažigaškem rock’n’rollu mariborskih Muškat Hamburg, ki so okoli dneva mrtvih na trg poslali svoj prvenec Uživaj pokončno v zgovorni nakladi 666 izvodov. Njihov rock hrupno odzvanja v maniri kakšnih legend tipa Motörhead ali novejših sodobnikov Turbonegro, zraven pa seveda spadajo še primerno mastna besedila o ženskah, pijači in sociali.
Tekst: Blaž Tišler
Ob izidu njihovega prvenca smo skupino, ki obstaja že več kot deset let, povprašali, zakaj so se toliko obirali s snemanjem prvega albuma. “Imamo srečo, da smo precej trmaste sorte in da so bila naša pričakovanja na začetku skladna z realnostjo. Okajeni možakar v polležečem stanju je po odigranem koncertu zavriskal ‘To!’ in mi smo bili srečni in motivirani, kot da bi razprodali Tivoli. Kadar pa je ‘To!’ zmanjkal, smo bili zagreti še bolj. Z leti smo prišli do faze, ko se je skupaj s še dvema kolegoma drl ‘Špilaj’, danes pa ljudje že plešejo, punce nas obožujejo. Obe. Glede posnetkov pa smo se zavedali, da bo treba preliti škaf znoja, lizati gume in zamenjati kakega člana. Morda se sliši bedasto, ampak garaško delo in hedonizem gresta dobro skupaj oziroma brez švica ni rock’n’rolla! Če ti je jasna pot, potem vse drugo pride samo,” je povedal kitarist, erm, Otto Corporal Cutt-Butt, kar seveda ni njegovo pravo ime, ampak eden od vzdevkov, ki so si jih nadeli nedvomno hudomušni člani benda.
In kje so Kuki Cold-eye, Sissy Pop(e), MadamFucker, Bizga the Panzer in že omenjeni Otto dobili svoje bizarne vzdevke? “Nekaj tega je prišlo iz spletnega ‘generatorja’ imen za sveže člane turbojugenda, drugo pa iz prakse. Najbrž je očitno, od kod katero. Sicer pa je praksa navrgla še dodatno ime za Bizgo, ki sliši tudi na Dixi King. Sissy Pop(e) je koščen kot Iggy in pridiga kot papež. Še najmanj mi je jasno, kaj pomeni moj Corporal Cutt-Butt. A Butt je menda ‘ritka’, in to zadošča mojemu zadovoljstvu,” razlaga desetar Cutt-Butt.
POCENI, SLADKO IN BOLEČE
Na koncertih so menda Muškat Hamburg ravno tako veselo razpuščeni kot na divjanju skozi svoje pesmi v domačem jeziku na albumu, a ker njihov malo bolj starošolski tip hitrih in surovih rock akordov in solaž med mladino ni ravno najbolj trendovska glasba, smo jih vprašali, ali je ta bolj starošolska rock scena pri nas sploh še živa? “Starošolsko rock sceno včasih srečam za šankom v moji Rogaški Slatini, običajno v nočnih urah, je bolj povešenega pogleda, še vedno nosi džins jakno in rada pripoveduje o koncertni izkušnji iz osemdesetih let. Načeloma pa ne maram nostalgične patetike v smislu ‘dobri-stari-cajti’ in tudi Muškat Hamburg v vsakem obdobju rockovske zgodovine in sedanjosti najde nekaj zase. Drugače pa normalno, kdo se lahko upre Lemmyevim bradavicam, pomembnemu organu Bona Scotta v utesnjenih kavbojkah, manekenski drži Joeyja Ramona? Njihovi neponovljivi glasbi, ki se je vsaj jaz nikoli ne naveličam? Pa še s starošolsko rock sceno si lahko izmenjaš besedo, špricer, skupaj potočiš kakšno solzo,” analizira stanje med občinstvom v njihovem žanru glasbe na Slovenskem Cutt-Butt.
Ob imenu njihovega benda bo marsikoga obšel spomin na to cenovno ugodno in sladko vino, ki pa ima lahko naslednje jutro ob prekomerno v telo vlitih količinah neprijetne posledice za splošno počutje – ali tudi fantje v tem vidijo kakšno simboliko? Cutt-Butt se poslovi z odgovorom: “Absolutno. Kar zapiši: Muškat Hamburg, bend, ki je med pocenskimi še najbolj sladek, a zato ne povzroča nič manj glavobola! Punči, imamo nov slogan…”
Post je objavljen 27.11.2007. u 22:21 sati.