Če tisti, ki na Zemljipripadajo drug drugemu prisluhnejo Bogu ljubezni, bodo to ljubezen vedno znova prejemali v dar; samo prositi morajo zanjo.
Ljubiti in uvideti napake tistih, ki jih ljubimo, sovražiti in uvideti vrline tistih, ki jih sovražimo, sta dve zelo pomembni stvari pod soncem.
Ljubezen je kod steklo, naučiti se jo moraš odvladati, kajti ko je enkrat razbito ga ne moreš več sestaviti.
Ljubezen ni nikdar tako močna, kakor takrat, kadar čuti, da odhaja tja, kjer bo trpela.
Ljubezen vsak dan ustvarja čudeže: močnega slabi, slabega krepi; pametnega poneumlja, neumnega napravi pametnega, poveličuje strasti in uničuje razum. Zeno besedo: vse postavlja na glavo.
Kam gredo in kaj počno? Hodijo mimo in gledajo, nekateri počakajo... drugi strmijo! Ampak nikomur ni mar zate! Zakaj drugačnost, vsi živimo in se prilagajamo...
Samo tiste ljubimo resnično, ki jih ljubimo celo v njihovi slabosti in njihovi bedi. Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni.
V ljubezni ugajamo bolj s prijetnimi napakami kakor z bistvenimi kakovostmi, velike čednost so zlatniki, ki jih manj uporabljamo kot drobiž.
V objemu ljubljen človek pozablja na ves svet - na vse kar je znotraj in vse, kar je zunaj; prav tako tisti, ki objema, sploh več ne ve, kaj je znotraj in kaj zunaj.
Zaljubljenost in modrost sta dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta vedno v nasprotju; kjer je ena, druge ni.

Post je objavljen 22.04.2007. u 11:09 sati.