PO DOLGEM ČASU SEM SPET PREBIRAL STARE KITARSKE REVIJE IN SEM NAŠEL NEKAJ, KAR JE MOJEMU ŽETAKONEPREVEČBISTREMU OČESU UŠLO IN MENIM, DA JE POMEMBNO ZA VSAKOGAR, KI SE S KITARO TER NJE SNEMANJEM UKVARJA IN NOBENA PODOBNOST Z ZNANIMI FACAMI IN NJIH SITUACIJAMI NI NAKLJUČNA. STARI MOJSTRI SO NA ANALOGNIH MAŠINAH PRED TRIDESETIMI LETI DELALI TAKO, DA SO INŠTRUMENT POSNELI Z MIKROFONOM IZ FERŠTERKERJA IN GA NATO LOČILI NA MIKSERJU V DVA DELA – PRVI JE OSTAL NESPREMENJEN SUROVEC IN SPELJAN DIREKTNO V MONITOR ALI NA SNEMANJE, DRUGI PA JE BIL OBOGATEN Z VELIKO DOZO EFEKTA KOMPRESIJE IN RAVNO TAKO SPELJAN V MONITORJE ALI REKORDER. NEKOLIKO JE ŠE POTREBNO USKLADITI MEDSEBOJNO FAZNO RAZLIKO OBEH KANALOV IN REZULTAT JE (PO ČLANKU SODEČ) BREZKOMPROMISNA VOKALU ENAKOVREDNA SEKAČINA, KO SUROVEC ŠTEPA, KAR SI JE PAČ KITARIST OMISLIL, NJEGOVA KOPIJA PA VESELO PUMPA S PRIDIHOM TEŽKE KOMPRESIJE. PRIZNAM, DA ŠE NISEM POSKUSIL, KER SEM MULTITREKER KOMAJ VČERAJ DOBIL NAZAJ, A STVAR JE PO MOJEM ŽE ZARADI SVOJE PREPROSTOSTI VREDNA OGLEDA IN BOM O REZULTATIH TOVRSTNEGA ŠTEPANJA TAKOJ POROČAL, KO POSKUSIM. HM, MORDA BO JED LAŽJE SKUHATI NA RAČUNALNIKU S COOL EDITOM ... MORAM MALO BOLJ PAZITI PRI ZAČIMBAH !