Makedonski folk pagan metal,u mojoj viziji...;)
Paganin
Od mojot silen povik
Okoto na smrtta istekuva,
Propaga niz grloto na gladnite duši;
Jazici od žed kon mesoto,
Bez potreba za drugo osven postoenje,
Bez smisla na život osven da se živee.
Sega vene mojot nagon,
Go otruvte imeto na vistinskite nešta,
Ja prokolnavte strasta vo zlo,
Kažete mi;
Kako e da se živee bez koski,
Bez krv?
Kožata na Veles
Sred mojata kosa izrasna grobište,
Od težok pogled pod kapki se zaslonuvam,
Lepliva pajažina preku mojot lik
I pajak namesto senka.
Jas sum kožata na ona što bilo,
Koren na kopreni od košmari,
Zmejot što sržta na biloto ja jade,
I zvukot nečuen na ubienite bitki.
Voin na Belasica
Go zaboraviv vekot što me rodil,
Okopnea moite žili so gorskite volci,
Nivnoto suvo korito eči so nebitok,
Gledam niz race,niz puknata koža.
Ovien vo kosa odam kon mirisot,
Na ivandensko cveke,
Na samovilski mugri,
Praznite dupki da vidat krvavo sonce,
Niz nivnite stabilki,niz sinite cvetovi.
Samo edna nok,
Vo deset gladni godini,
Jas gledam…
I me zaboravil Gospod i site svetci,
Ama ne i vilinskiot narod;
Jas gledam na Ivandenska nok!
Varvarska oda
Poet sum na nagonska krv,
Razumot e samo alatka na delenje iluzii,
A čuvstvata se raneti krateri
Niz koi mi zborat moite bogovi,
Gospodarite moi,so kožni maski i krilja.
Živeev vo svetot na temniot um,
Zatoa nemam lice i izgubiv aura,
Od mrakot na civilizacija i intelekt
Voskresnuvam,voskresnuvam…
Paganski oči koga gledaat sonce,
Go gledaat so veni,so koska,so kosa,
Bez sinđiri na razumot,kako zverovi,
Ja osekaat Pravistinata,
Na krznoto ja vardat mudrosta na Univerzumot.
Skazna
Zošto raniš dva siva sokola;
Okovan na galija,o,dalečna,
Minata čovečka dušo?
Zošto gi napivaš so solzi?
„Meso kinam,sokoli gi ranam,
Solzi ronam, so niv gi napivam.“
Od ropstvo me jadat,
Mi go vivnuvaat mesoto vo nebo,
Za pak da me sozdadat
I vratat vo život,
Koga ke me spuštat kaj Vila-Zora grada,
Ke me sošijat so klun i perduvi.
Five hundred years
My ancestors were slaves,
Skull-pierced,blood-drained,
I'm accustomed to poverty
Lest it be poverty of spirit.
Bethrothed to tyranns,
Five centuries of salty-bitter floods,
Whip marks enrage,empower;
Myself I now ascend,
Ascend to a free man!
Post je objavljen 17.10.2006. u 20:28 sati.