Pregled posta

Adresa bloga: https://blog.dnevnik.hr/muskat

Marketing

FV Festival 2006 (c/p)

Ljubljana / Orto klub - torek, 10.oktober

Nastopajo:
19.30 – 19.50 = SUNSHINE TRIP (SLO, rock)
20.05 – 20.45 = DR. ZERO (SLO, rock)
21.00 - 21.45 = JACK SAINTS (ZDA)
22.00 - 22.50 = THIS MOMENT IN BLACK H.(ZDA, rock)
23.05 - 00.05 max! = GHETTO WAYS (ZDA, rock)

V ljubljanskem Orto Klubu bo v torek, 10. oktobra potekal festival FV 2006, ki ga bo
letos že osmo leto po svojem izboru organiziral ljubljanski FV, tako da bo šlo
tudi tokrat za različne pojavne oblike underground rokenrola in to tudi tokrat ne
bo festival na katerem bi se našlo za vsakega nekaj. Letos bodo na FV festivalu
nastopili trije tuji bendi: THIS MOMENT IN BLACK HISTORY, THE JACK SAINTS in GHETTO
WAYS, od domačih pa Dr. Zero iz štajerskega konca in Sunshine Trip iz Primorske.

This Moment In Black History prihajajo iz Clevelanda in so po mnenju enega izmed clevelandskih glasbenih kritikov eden najbolj podcenjenih post-punk/hard rock bendov na svetu. In da je njihova hiper naspidirana, ritmično nasekljana in z delčki funka začinjena muzika najbolj osvežujoč rokenrol zvarek v zadnjih dvajsetih letih, ki mu ni sveto nič konvencionalnega, predvsem pa ne rocku. Bend je nastal leta 2001 iz ostankov različnih clevelandskih bendov, tako da so bili TMOBH že v
samem izhodišču mešanica zelo razvejanih glasbenih korenin. Pevec in klaviaturist
Chris Kulsar je bil pred tem član garažnih punkerjev Chargers Street Gang (Get Hip
Records), bobnar Lamont »Bim« Thomas nekdanji članom Gibson Brothers Donom Howlandom sta še vedno duo Bassholes (ki smo ga pred kakšnim letom gostili tudi v Ljubljani), kitarist Buddy Akita in basist Mike D'Amico pa sta pred tem
predstavljala polovico benda Nat King Kong. V različnih povezavah pa so bili tudi z
bendi Lesbian Makers, Teenage Knockouts, The Spasm in še katerimi. Ime so si This Moment In Black History najprej ustvarili na suho, brez plošče, z intenzivnimi 30
minutni nastopi, ki so za sabo puščali osuple, a navdušene poslušalce. Tudi
njihova prva plošča EP The Cleveland Finger , ki je izšla leta 2003 je bila
pravzaprav živa plošča, na njej so bili posnetki njihovega živega nastopa na eni
izmed radijskih postaj, ponudbo za podpis pogodbe z brooklynsko založbo Version
City Records so jim ponudili po neki domači zabavi na kateri so igrali. Tako so v
letu 2004 izdali svojo prvo longplayko Midwesterncuttalistick, nanjo spravili dve
tretjini svoje epejke, vseeno pa je bil to premik iz odra v studio, saj so prostali
material v štirih dnevih posneli v studiji pod producentsko roko Jima Diamonda
(sodeloval z The White Stripes, Electric Six). Ploščo, ki ji poleg močnega
pumpanja ritmične sekcije in besnečih kitar, dajejo posebno težo in karakter
starodavni zvoki mooga (izpod prstov Chrisa Kulsarja), sampli (ki povezujejo in/ali
razbijajo komade) in krajše ambientalne eskapade, vleče nekoliko v smeri art
punka, kakršnega že dolga leta izvaja njihov someščan Pere Ubu, veteran
tamkajšnje glasbene scene.

Nadaljevanje njihovega zvočnega eksperimenta je njihova zadnja plošča It Takes a
Nation Of Assholes to Hold Us Back, ki so jo z novim basistom Lawrencem Danielom v čikaškem studiju Steve Albinija. V dveh dvanajsturnih srečanjih so posneli 14 komadov za ploščo o kateri bobnar Lamont »Bim« Thomas pravi, da je »… mogoče res malo drugačna od tega kar poslušajo punk rockerji. Saj je seveda tudi punk, toda radi imamo tudi kaj drugega, predvsem blues, in ob koncu dneva je tako ali drugače vse en sam blues…«


Drugi tuji gostje letošnjega FV festivala the JACK SAINTS, za katere je eden izmed
kritikov kot pohvalo zapisal, da igrajo prostodušen garažni trušč, prihajajo iz
San Francisca, nase pa so opozorili že s svojo prvo veliko ploščo Rock and Roll
Holocaust, ki je leta 2000 izšla za založbo Scooch Pooch. Na plošči je petnajst,
večinoma avtorskih, komadov (hitrih in kratkih visokooktanskih od pitju, horor
filmom, ženskam in drogam), poleg tega pa tudi kondenzirna punk rockerska priredba Claptonove uspešnice Cocain in priredba komada Radio Birdman. Jack Saints so svoj punk'n'roll oželi vso divjo surovost Stoogesov in MC5, dodali kakšen ščepec Mötörheadov in pritaknili še kakšen kitarski garažni rif šestdesetih. V
njihovi glasbi je čutiti, da je bend odraščal ob poslušanju boljših poglavij
tako starega kot novejšega punk rocka (Scientists, Dead Boys, Zeke, Antiseen, New
Bomb Turks, Queers…) Lani so izdali nov album z naslovom Rock and Roll Saved Our Lives…But Now It's Trying To Kill Us , tokrat z osemnajstimi hitrimi in kratkimi
komadi s svojo samosvojo varianto punk rocka šestdesetih in sedemdetih let na zelo sodoben način.

Tudi tretji tuji bend, Ghetto Ways prihaja iz ZDA, natančneje iz razvpitega
newyorškega Brooklyna. Glasbi Ghetto Ways, ki ima sicer še največ skupnega z
garažnim rockom, daje ključni in tudi edinstven pečat vokalistka (in kitaristka)
Jenna s svojim izrazito soulovsko obarvanim glasom, ki hočeš nočeš rezultira v
odličnem soul punk rocku, ki po eni strani vleče proti imenom kot so Oblivians,
Stooges, Crime, Dead Boys … po drugi strani pa proti Dirtbombs in Bellrays. Ko so
leta 2003 izdali prvo ploščo z naslovom Ghetto Ways se je o njih pisalo kot o
»podivjanih Dirtbombs«, z drugim, lani izdanim, albumom Solid Brown, ki že v
naslovu nalazuje glasbeno usmeritev (na plošči je tudi odlična Jennina izvedba
klasike Solomona Burka Home in Your Heart), pa so si še utrdili edinstven položaj
na underground rockerski sceni kot garažni soul bend v najboljšem pomenu besede.
Poleg Jenne Young sta v bendu še bobnar Harry Warwick in basist (in producent)
Shane Cohen.

Naše gori in vode pa bodo zastopali v tem trenutku »najboljši« rokenrol bend pri
nas Dr. Zero in malo manj znani a vseeno nič manj spodbudni Sunshine Trip
DR ZERO (Sladki Vrh): www.drzero.si

Zgodba se začne leta 1999, ko se Robert Breznik (bas), Boris Bezjak (bobni) in
Miran Perko (vokal, kitara), srečajo na pogorišču ugaslih bendov. Tistega leta
sta ugasnila benda Delaware in Paragraf. Ugotovijo, da jih je ostalo ravno dovolj,
da si lahko omislijo nov bend. Rock'n'roll bend. Dr. Zero.
Prvi koncert so imeli v klubu Kud Zid na meji, nato sledi še 17 koncertov, od
ormoškega Unterhunda do mariborske Pekarne….V poletnih mesecih leta 2002
posnamejo prvenec z naslovom Dr.Zero. Produkcijo zvoka in oblikovanje ovitka
opravijo sami. Album je bil posnet v Studiu na meji in istega leta izide pri
založbi Subkulturni azil. Sledijo koncerti, okoli 30, MKC Koper, Izbruhov kulturni
bazen Kranj, No Border Jam, Novi novi rock, Rock otočec , MKC Undergroud, Pri'i'
pa vi'i' festival…V tujini imajo koncerte, festival Peace v Avstriji in turneja po
Nemčiji, katera se odvija februarja 2005. Maja istega leta gostujejo na Radiu
Študent in tam odigrajo koncert v živo.Januarja 2006 posnamejo drugi album, Dirty
Way. Tudi tega snemajo v Studiu na meji, tokrat s pomočjo producenta (Dani Bauman),
oblikovanje ovitka pa zaupajo risarju stripov (Romeo Štrakl). Album izide v mesecu
maju pri založbi Subkulturni azil, predstavijo pa ga na festivalu MKC Underground.

SUNSHINE TRIP (Nova Gorica):
bas, kitara, bobni in glasilke, oziroma Dejan, Tilen, Alan, Boris in Marko v rock
zasedbi, nastali iz fragmentov različnih skupin kot Waterslice, Kliff Rogers,
Legija,…
Začetki benda segajo v leto 2003, igrajo pa avtorsko glasbo, udarni kitarski rock z
besedili v angleškem jeziku.
Več o skupini in MP3: www.sunshinetrip.net


Post je objavljen 09.10.2006. u 12:58 sati.