MENINGITIS JE VNETJE MOŽGANSKIH OVOJNIC (MENING) IN HRBTENJAČE. VEČINOMA JE VZROK BOLEZNI BAKTERIJSKA ALI VIRUSNA INFEKCIJA, KI SE JE RAZŠIRILA V KRI IN LIKVOR. MENINGITIS MORAMO RAZLOČEVATI OD ENCEFALITISA; SLEDJI JE VNETJE SAMIH MOŽGAN, ČEPRAV SE BOLEZEN POGOSTO POJAVLJA SKUPAJ Z VNETJEM MOŽGAN IN JO IMENUJEMO MENINGO-ENCEFALITIS. PRIZADANE LAHKO KATEROKOLI STAROSTNO SKUPINO, ČEPRAV JE SPECIFIKA VZROČNOSTI LAHKO RAZLIČNA. TIPIČNI ZNAKI IN SIMPTOMI MENINGITISA VKLJUČUJEJO MOČNO POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO, GLAVOBOL, OTRDEL VRAT, FOTOFOBIJO ALI BRUHANJE.
BAKTERIJSKI MENINGITIS
POVZROČAJO GA MIKROORGANIZMI, ENA IZMED POGOSTIH BAKTERIJ JE TUDI MENINGOKOK (NEISSERIA MENINGITIDIS). MENINGOKOKNI ALI GNOJNI MENINGITIS POVZROČA MENINGOKOK, KI GA RAZVRŠČAMO V VEČ SKUPIN (V SLOVENIJI STA NAJPOGOSTEJŠI B IN C). TE BAKTERIJE SO NAVZOČE TUDI V ORGANIZMIH ZDRAVIH, IMUNSKO ODPORNIH LJUDI, KI ZARADI NJIH NE OBOLEVAJO. BAKTERIJE SE SICER PRENAŠAJO KAPLJIČNO PREKO ZRAKA (GOVORJENJE, KIHANJE..), NEPOSREDNO ALI POSREDNO. KLICENOSEC VEČINOMA ZDRAV ČLOVEK, KI SAM NE ZBOLI. NAJVEČKRAT ZA GNOJNIM MENINGITISOM V HLADNIH MESECIH OBOLIJO OTROCI IN MLADOSTNIKI V STAROSTI OD 5 DO 15 LET. INKUBACIJSKA DOBA TRAJA OD 2 DO 7 DNI, V TEM ČASU SE MENINGOKOKI NASELIJO NA MOŽGANSKIH OVOJNICAH, NA KATERIH POVZROČAJO GNOJNO VNETJE. BOLEZENSKI ZNAKI SE LAHKO POJAVIJO ZELO HITRO, NAJHUJŠA OBLIKA TEH ZNAKOV PA JE MENINGOKOKNA SEPSA, PRI KATERI JE UMRLJIVOST OBOLELIH VEČ KOT 30 ODSTOTNA, SICER JE MED 8 IN 10%. OSEBE, KI SO V STIKU Z OBOLELIM, MORAJO UŽIVATI ANTIBIOTIK.