Dojdi te molam! Dojdi da te poducam so jazikot na moeto srce za da go razberes negoviot govor. Bidi ti prviot koj ke go ponese znameto na negoviot jazik so znak na nego za vecnata sreka. Zacekori gordo so krenato celo, so dostoinstvo i so zelba za podobra utresnina na nasata ljubov.
Te naznacuvam za vodac na ovie luge koi baraat i kopneat za uste eden den poveke vo nivniot zivot. I prodolzi ponatamu. Ne zastanuvaj i ne vrti se. Nasata pobeda i ne e mnogu daleku kako sto izgleda. Nie ke uspeeme vo nasite celi. Ke ja pretvorime nasata ljubov vo vecno neporazena. Ke im se sprotivstavime na site koi se obiduvaat da gi urnat nejzinite zidovi i da ja osvojat.
Ne! Taa e nasa! Toa nema da go dozvolime nikogas. Te molam pomogni mi. Ne se predavaj. Nemoken sum samiot za takvo nesto. Ostani seuste tuka pokraj mene. Zarem ne sakas da zivees, da postois?
Vozvrati go udarot so ista mera. Bori se hrabro za opstanok na nasata ljubov, za denot vo koj ke ne ogree slobodata pronajdeni sebesi vo pregratka eden na drug i so zbor koj ke bide pricina za nasiot vistinski zivot vo idnina.
Post je objavljen 04.02.2006. u 06:27 sati.