Izguben vo oroto na selskite sviraci te bram tebe.Znam deka si tuka nekade.Znam deka zivotot ti se nasmeal.Se vrtam okolu sebe i te baram.Pomegu iljada lica ja ispruzuvam rakata i go baram tvojot dopir.Ponekogas i jas zaigruvam so nadez deka ke te vidam vo oroto.Mora denska da ja postignam svojata cel.Mora da se sluci toa.Utresninata ne postoi.Utresninata e edno denska, edno vcera.Denesniot den vcera bese utresen, a utresniot seuste ne se rodil.Toj ne postoi.Otkako ke se rodi togas ke stane denesnost.Zatoa moram da te pronajdam deneska.Utresninata e iluzija.Sakam da ti kazam nesto, nesto mnogu vazno.Znam deka si tuka nekade, no jas sepak kako da baram igla vo seno.Jas ne te gledam.Mozebi srekata ti go smenila likot pomisluvam, no jas sepak bi te prepoznal.Nevozmozno e sprotivnoto.I ne prestanuvam da te baram.Ima seuste vreme.Krajot na denesniot den e tamu kade sto zivotot zavrsuva.
Post je objavljen 23.01.2006. u 12:16 sati.