Begam.Trcam sto podaleku od senkite na minatoto koi me sledat,od spomenite koi me progonuvaat.Begam sto pobrgu vo pravec nepoznat duri i za mene.Nema vrska.Samo sto podaleku od niv.Veke se neizdrzlivi.
Itam kon nekoj nov podobar svet za svojot spas.Bi sakal da zastanam barem za mig i da se odmoram, no nemozam.Premnogu se blisku.Predolgi se nivnite cekori.Duri i zivotot mi pomina begajki od niv so nadez deka barem posledniot zdiv ke go izdisam a tie da ne postojat tuka, da stanat minato.
Se boram protiv samiot sebesi, protiv svoite cuvstva i svoeto telo.Sakam istovremeno da bidam porazen i pobednik i da stanam nekoja druga nedefinirana licnost na koja ke i podadam raka i ke i posakam ona sto go posakuvam sebesi.
Kopneam po nestata koi znam deka ne postojat.Gi baram za da gi prisvojam za sebesi.Ja otkpcuvam svojata kosula i ja soblekuvam za da se pokrijam, da se skrijam od nivnite streli, streli na svoeto minato.Gi ostavam mislite za kraj i prodolzuvam.Sakam da sum sam.Sakam da ja pocuvstvuvam slobodata ednas zasekogas.Sakam da docekam eden nov den i da zacekoram vo svojot zivot a da ne bidat prisutni tie tuka.Sakam eden normalen zivot.Sakam da go ziveam iako ne mi ostana golem del od nego.Imam pretcuvstvo za toa.Gi ostavam mislite i prodolzuvam bez niv.Uste odamna trebase toa da go storam, no mozebi nekoj drug pat.
Post je objavljen 17.01.2006. u 15:29 sati.