Opkruzen so najcrna temnina, tamu nekade daleku zdogleduvam svetla tocka.Trcam kon nea.So najbrzi cekori trcam kon nejziniot pravec.Baram pomos od bolkata koja me sledi.Glasno dovikuvam bilo kogo.Mozebi ke me slusne nekoj.Baram spas.Trcam i ponatamu.Ne se predavam.Samo gi molam nozete da ne me izdadat vo moite nameri.Dovolno dolgo bev prisuten vo ovaa mracna pustina.Belki ovaa e mojot kraj od ovaa prisutno ludilo.Belki ovaa e mojot izlez.
Trcam i ponatamu.Od kade mi e ovaa jacina se prasuvam sebesi.Verojatno od pregolema omraza kon ovaa prokleta taga i bolka.Iako veke so godini trcam, uporen sum vo svojata cel.Premnogu godini pominaa trcajki, no nikako da stignam.Svetlata tocka seuste e premnogu daleku.Ne gubam nadez za stignuvanje do nea.Odvreme naiduvam na ziv pesok i potonuvam, no naporot e dovolen da gi preminam site prepreki postaveni sekogas na mojot pat. I toa zosto?Sigurno ne e poradi nesto slicno na ovaa.Bez somnenie toa e za nesto poinakvo, za nesto dosega nepoznato za mojata licnost.
Post je objavljen 05.01.2006. u 00:32 sati.