V času prebivanja v dijaškem domu na Teznem sem imel navado, da je bila v kasetofonu vedno v pripravljenosti prazna kaseta. Mah, zvečer nisi smel ven, neke strašne zabave pa tudi ni bilo. Na kasetah se je potem znašlo svašta, višek vsega pa so predstavljali Guns'n'Roses. Niti ne, da bi bilo to kaj slabega, Appetite for Destruction je zame še vedno vsega spoštovanja vreden album. Potem pa revolucija! Nekega večera ujamem postajo z muziko, ki je bežno spominjala na tisto slišano dotlej, pa vendar totalno drugačno. Ok, stisnil sem record in tistega večera je moj kasetič zabeležil (sem si za vsak slučaj zapisal): KUD Idijote, The Swindle, Messerschmidt in mislim da tudi The Stuff. Hej, pa kje se je to skrivalo do zdaj?! Naslednji dan po šoli sem stopil v trgovino in kupil kaseto KUD Idijotov – Glupost je neuništiva. Nočem pretiravat, ampak to je bila ena največjih prelomnic v mojem življenju. Oddajo na nacionalnem radiju, v kateri sem to prvič slišal, pa sem od takrat poslušal redno vse do njene ukinitve. Imenovala se je Rock Underground, ob posredovanju Marjana Ogrinca pa sem spoznal, naj naštejem samo nekaj imen, ki so name pustila mogoče najmočnejši vtis: The New Bomb Turks, Devil Dogs, Dead Moon, Dicky B.Hardy, The Pleasure Fuckers, itd. Tu pa tam je tudi »popljuval« kakšno godbo, ki mi je prav tako bila všeč, ampak človek je imel »stila«, argumente – takšne ali drugačne, in jajca. In kaj hočeš potem zamerit? Tudi kaseta KUD Idijotov se je medtem že hudo zlizala in (šele) leta 1995 sem šel pogledat svoj prvi klubski koncert, v mariborski Pekarni so igrali, kdo drug kot KUD Idijoti. Takoj sem kupil svojo prvo (akustično) kitaro… Leto za tem je sledil dogodek, po katerem smo skupaj z nekaterimi prijatelji leta označevali s štetjem pred in po. Seveda – Zgaga rock festival! Npr. leto 1994 se je imenovalo »dve leti pred Zgago« in tako naprej. Zveni pocukrano, je pa tudi res. In res je, da je na festivalu samem bila dogovorjena ustanovitev skupine Muškat Hamburg. Sledile so neumnosti – žalosten epilog tretje Zgage in ukinitev moje najljubše radijske oddaje. Si se pač znašel po svoje, ampak nove muzike pa je vsaj potem medijev pritekalo precej manj. Čez čas sem slišal, da človek, ki je oddajo delal in ki je imel vlogo programskega selektorja na prvi in drugi Zgagi, dela oddajo na Radiu Študent. Pa kaj to pomaga, če si doma na tej strani Trojan?! Pa se je razširil internet, prišel je ADSL in končno sem lahko spet poslušal oddajo iste vsebine. Ok, sicer bolj priložnostno, življenje namreč prinese druge obveznosti, ampak oddajo – Rock Underground International se imenuje, imam nazaj! In po zakonitosti vzponov in padcev so na vidiku spet neumnosti, kajti oddajo naj bi, v sklopu nove programske sheme, ukinili. Ne poznam ozadja in razlogov, ki me odkrito povedano niti ne zanimajo… rad bi samo, da oddaja ostane. Nič drugega.
Otto Corporal Cutt-Butt
Post je objavljen 07.12.2005. u 22:25 sati.