Marketing
Monotonija
Še en dan bo mimo.
Mene pa grabi melanholija, monotonija, minljivost in strahovi.
Vse v velikih dozah.
Brez doziranja, kar tako, kot pade.
Tebe ni, si daleč, daleč stran. Na Siciliji, v Indiji, kje že?
Zaradi mene na drugem koncu sveta.
Ta čas samostana moje duše je razjasnil, da ne smem nazaj.
Pa čeprav si najbližji in strašljivo znan.
Zato je dobro, da si pravzaprav daleč.
Dolgo te nisem videla in pogrešam te.
Brez vsebine in brez barve.
Zadnje tedne mi je misel nate nadomestil strah.
Kar naenkrat se vsega bojim.
Sebe, bolezni, zraka, bližine, oddaljenosti, dvigal, višine, sonca, teme, hrane in bolečine.
Nič ni enako.
Obrniti moram novo poglavje, pa ne znam.
Ne še zdaj.
Post je objavljen 29.07.2005. u 15:54 sati.