Na sliki je "evropska osa", zaslužna za Sissyevo spoprijateljitev z Rozalijo. Slednje razumejo le redni obiskovalci bloga, če niste med njimi - se ne sekirat.
Pikamo (ali pa smo pičeni) lahko na različne načine. Zanimive misli je v današnjem Delu, v rubriki Samointervju, podal režiser Damjan Kozole. Kar tako, v razmislek, ne glede na vaš ali naš odnos do problematike, objavljamo del vsebine:
"V svojih filmih kažeš temno stran slovenske zgodbe o uspehu, tvoji junaki so tihotapci, brezposelneži, izgubljenci, propadli umetniki, na smrt bolni. Nič kaj idealna podoba države, ki se je izognila balkanski moriji in kot prva iz bivše Jugoslavije vstopila v EU.
Slovenci kot narod nismo bog ve kaj, to si mora upati povedati na glas še kdo, ne le Svetlana Makarovič. Tudi EU nam ne more pomagati, če se sami ne bomo spremenili. Solidni smo, nič več kot to. Že to, da nas je malo, je velik problem. To generira ksenofobijo, homofobijo, alkoholizem, nacionalizem, dolgočasno arhitekturo, zavist in zlobo pa rdeče in bele, da ne naštevam naprej. Imamo večvrednostni kompleks do Balkana in manjvrednostni kompleks do Evrope. Imamo grdo in neestetsko zastavo, ki je v sramoto, ne pa v ponos. Niti tega ne vemo, katera je naša nacionalna barva: nogometaši nosijo zamolklo zeleno, rokometaši temno modro, rokometašice svetlo modro, smučarji živo zeleno, spet tretji uporabljajo slovansko rdeče-belo-modro. Katero barvo sploh branijo reprezentanti te države? Nizozemci so oranžni, Hrvati kockasti, Francozi modri … mi pa brez identitete! Po vsakem golu nam spustijo Golico. Prepričan sem, da vsaj 70 % Slovencev prezira to muziko, pa nas posiljujejo in identificirajo z njo. Rad imam šport, ampak zakaj moram zraven poslušati to jodlanje? Prava navijaška subkultura izhaja iz rokenrola, nam pa je neki idiot prilepil narodnjake. Grozno. Da se vrnem nazaj: preprosto ne verjamem, da si upa ta država, ne glede na to, kdo je na oblasti, narediti kaj pametnega, radikalnega ali izvirnega, da bi dobila relevantno ali vsaj spoštovano pozicijo med sosedi in v svetu. V tej državi so glavne zvezde nekakšni stilisti, ne pa glasbeniki, igralci ali športniki. Res ne vem, zakaj naj bi bil prizanesljiv do te države. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Moj prag je moja država in v njej je veliko narobe stvari."
Post je objavljen 15.07.2005. u 13:19 sati.