Ke go vdisam tvojot baknez i ke se izgubam vo svetlinata na novite soncevi zraci koi kako samec na pust ostrov ke gi primam i ke me vivnat preku okeanskata sir za da ja pronajdam svojata vistinska licnost izgubena vo nemirot na minatite predizvici od tvoja strana.I ne se predavam.Samo na cekor od tvojot pogled zastanuvam i se obiduvam da ja preskoknam svojata pomisla na tebe.
Ne, prodolzuvam.Vo senkite ostaveni zad tvoite cekori go pronaogam svojot mir.Kopnezot po stotuku nadojdenite privlecni sonista ja pravat atmosferata okolu mene nevidena atrakcija nedoziveana vo nasite svetovi.I ja pridobivam za sebe tvojata mok, tvoite svetli zborovi izgreani nekade vo idninata koja seuste ne sme ja stignale.Ljubovta e tamu.Toa go znam.Ljubov sozdadena vo vremeto na nasite nemiri, rodena so tvojata pojava vo ovoj bozem milosrden svet.