Povtorno ziveam

četvrtak, 02.02.2006.

Tvoe sudstvo

Vecerva ke se pretvoram vo zlatna peperutka so cel da odletam sto podaleku od tvoite oci za da ja proziveam svojata pomisla na tebe. Ti samo nasmevka mi delis neznaejki za mojot pat vecerva. I nema da te izvestam za nego. Onaka kako i sekoj vozrasen maz palis cigara i se vrtis prenasocen kon nekoi drugi licnosti. Opsednat so telesna golotija ja flras belata postelnina nad mene nemozejki da go svrtis svojot pogled kon ovaa bezzivotno telo koe ti se podade i koe go iskoristi do stepen koj ocigledno ne si go zasluzuval. Pronaogajki se sebesi vo necii drugi cuvstva i tela dlaboko vozdivnuvas umoren od mojata ljubov i od seto ona koe ti go dadov sive ovie godini. Prodolzuvas po tesnata pateka na morskiot greben gledajki vo sinoto more koe budi zivot za tebe, no ne i za mene. Deneska mi presudi smrtna kazna. Me osudi za zlostorstvo nestoreno od moja strana. Kako nevina zrtva stanuvam nevidliv za coveckoto oko. Mozebi presudata e pregolema, iako ti mislis deka pravdata e zadovolena. So svojata maksimalnost zastanuvam pomegu dvata sveta cekajki te tebe bidejki nemozam ponatamu bez tebe.

- 11:39 - Komentari (1) - Isprintaj - #