Zgodbe so zgodbe.
Ene smešne, ene žalostne, ene za zjokat,
druge za znoret. Vsi jih imamo.
Ob koncu dneva se vsi slečemo.
Vse maske gredo z lic, vse solze se posušijo
in ves smeh zgine.
Ob koncu dneva mi še Bog ne sodi.
Zato Ostajam predana sebi,
taka sem in ostajam
Modrina neba je prostor,
kjer se misli za trenutek ustavijo
in dobijo obliko.
Tukaj ne iščem popolnih stavkov
ali končnih odgovorov,
temveč iskrenost trenutka,
tiste misli, ki se pojavijo,
v tišini večera
na katera nimam odgovora.
To je moj osebni prostor
razmišljanj in občutkov.
Nekatere misli so lahke in tihe,
druge nemirne,
a vse imajo skupno to,
da so resnične v trenutku,
ko so zapisane.
Moje misli so besede,
ki želijo biti videne,
in prebrane.