Včasih hodim v soncu, drugič v dežju.
Srečujem ljudi ki so kot utrinki,
nekateri močni, drugi šibki.
Le eno pravilo velja za vse:
Upanje umre zadnje in upanje je močno Foto: moja osebno
Modrina neba je prostor,
kjer se misli za trenutek ustavijo
in dobijo obliko.
Tukaj ne iščem popolnih stavkov
ali končnih odgovorov,
temveč iskrenost trenutka,
tiste misli, ki se pojavijo,
v tišini večera
na katera nimam odgovora.
To je moj osebni prostor
razmišljanj in občutkov.
Nekatere misli so lahke in tihe,
druge nemirne,
a vse imajo skupno to,
da so resnične v trenutku,
ko so zapisane.
Moje misli so besede,
ki želijo biti videne,
in prebrane.