dakidaki

utorak, 05.04.2011.

daki

JPEG ,PNG 8 GIF A5:
0XG5AB> C?>B@51C20=8B5 D>@<0B8 70 ?@8:06C20Z5 =0 A;8:8 =0 8=B5@=5B

@0B5=:0B0 GIF 7=0G8
Graphics Interchange Format
>X 5 >?A53>B =0 1>8 :>8 38 ?>44@6C20 GIF
256 1>8
5B>4>B A> :>X A5 2@H8 =0<0;C20Z5 =0 A;8:0B0 5 ?>7=0B ?>4 8<5B>
> GIF D>@<0B>B 70 ?@8:06C20Z5 =0 A;8:8 =0 web ?>4@6C20
!;8:8 8 =8<0F88
:> AB028<5 GIF A;8:0 A> B@0=A?0@5=B=0(?@>284=0) ?>7048=0 2> B015;0 A> A8=0 ?>7048=0 B>30H
>7048=0B0 =0 A;8:0B0 5 A5 ?@><5=8 2> A8=0
;3>@8B<>B 70 :>X 3> :>@8AB8 D>@<0B>B GIF 5 2> A>?AB25=>AB =0
Unisys
GIF (Graphics Interchange Format) 70 ?@2 ?0B 5 ?@5BAB025= 2>
1987
>X 70 ?@2 ?0B 3> ?@5BAB02C20 GIF :0:> D>@<0B 70 web
0:> A5 =0@5:C20;0 >@838=0;=0B0 25@78X0 =0 GIF D>@<0B>B 70 A;8:8
87.0
>4>1@5=0B0 25@78X0 =0 87.a 25@78X0B0 89.a 2> A515 2:;CGC20
>4@H:0 70 ?@025Z5 =0 ?>255 A;8:8 2> 545= ?>B>: 2:;CGC20X:8 8 718@ >4 A?5F8D8G=8 0?;8:0F88 =0@5G5=8 application-specific metadata
>8 >4 >285 =0<5=8 5 :0@0:B5@8AB8G=0 70 GIFs D>@<0B>B 70 A;8:8
GIFs 5 ?>3>45= 70 ?@025Z5 =0 sharp-edged line art (:0:> HB> A5 ;>3>0B0) A> :>@8AB5Z5 =0 ;8<8B8@0=> <=>65AB2> 1>8
GIFs A5 :>@8AB8 70 A:;048@0Z5 =0 1>8 A> =0<0;5= A?5:B0@ :>8 ?>4>F=0 <>60B 40 A5 C?5B@510B 70 ?@025Z5 =0 83@8
GIFs A5 :>@8AB8 70 ?@025Z5 =0 <0;8 0=8<0F88 :0:> 8 D8;<>28 A> <0;0 @57>;CF8X0
PNG 5 :@0B5=:0 >4
Portable Network Graphics
!;8:8B5 2> PNG D>@<0B>B <>60B 40 1840B
4 5% 4> 25% ?>:> >4=>A =0 GIF D>@<0B>B
4 :045 ?>B5:=C20 <>B820F8X0B0 70 A>74020Z5 =0 PNG D>@<0B>B
4 @0=8B5 45=>28 =0 1995 3>4. >30 LZV 0;3>@8B<>B 5 ?0B5=B8@0= >4 AB@0=0 =0 Unisys
>4 :>5 8<5 A5 ?>X028 PNG 25@78X0B0 1.0
RFC 2083
> HB> A5 @07;8:C20 25@78X0B0 1.1 >4 25@78X0B0 1.0
04>?>;=5B0 5 A> 3 =>28 4>40B>F8
>AB>X0B 420 2840 =0 4>40B>F8 =0 D0X;>B PNG
@8B8G=8 8 ><>H=8
> A?>@5410 A> GIF D>@<0B>B PNG D>@<0B>B
AB20@C20 ?>3>;5<0 :>H8@>: A?5:B0@ =0 >?F88 70 ?@025Z5 ?@>284=>AB(B@0=A?0@5=F8X0) =0 A;8:0B0, 2:;CGC20X:8 2> A515 alpha channel B@0=A?0@5=F8X0
C48 ?>H8@>: A?5:B0@ =0 1>8,=> =5 <>65 40 A5 ?@020B 0=8<0F88 HB> 5 A;CG0X 2> GIF D>@<0B>B
> A?>@5410 A> JPG D>@<0B>B PNG D>@<0B>B
<0 ?><0;0 :> > ?>3;54 =0 A:;048@0Z5B> =0 A;8:8 8 B5:AB PNG 5 ?>4>10@ 871>@ >4 JPG
> ?>3;54 =0 548B8@0Z5 PNG 5 ?>:>@8A5= 70 A:;048@0Z5 8 548B8@0Z5 =0 D>B>3@0D88
JPEG 5 D>@<0B :>X
>4@6C20 16.7 <8;8>=8 1>8
;02=> A5 C?>B@51C20 70 D>B>3@0DA:8 A;8:8 8;8 4@C30 ?>A;>65=0 3@0D8:0
JPEG 7=0G8
Joint Photographic Experts Group
5B>4>B 70 :>@<0B>B 70 A;8:8 5
Lossy Compression
>:@0X Lossy Compression 5B>4>B ?>AB>8 8 ?@>3@5A825= <5B>4 :>X
C48 ?>3>;5<0 :>4 Lossy Compression <5B>4>B
:AB5=788 =0 JPEG D0X;>B A5
.jpg
.jpeg
.jpe
.jfif
.jif
!8B5 3>@5=02545=8
JPEG A;8:8B5 A>4@60B A5:25=F8 >4 <0@:5@8 A5:>X >4 =82
0?>G=C20 A> 0Xff 10XB>B :>X ?>=0B04 10XB>B :>X 3> >7=0GC20 284>B =0 <0@:5@>B
5:>8 <0@:5@8 38 A>4@60B A0<> B85 420 10XB8,4@C38 ?0: A5 A;545=8 A> CHB5 420 10XB8 :>8 3> >7=0GC200B G5:>@>B
-<0@:5B8=3
=B5@=5B <0@:5B8=3>B 5 8AB> B0:0 ?>7=0B 8 :0:>
online marketing
e-marketing
=B5@=5B <0@:5B8=3>B 5 8AB> B0:0 ?>7=0B 8 :0:>
e-marketing
internet adversting
=B5@=5B <0@:5B8=3>B 5 8AB> B0:0 ?>7=0B 8 :0:>
online marketing
internet adversting
=B5@=5B <0@:5B8=3>B 5 8AB> B0:0 ?>7=0B 8 :0:>
e-marketing
internet adversting
online marketing
=B5@=5B <0@:5B8=3>B 5 8AB> B0:0 ?>7=0B 8 :0:>
e-marketing
internet adversting
online marketing
0X?>7=0B8 online ?@>402=8F8 A5
www.Amazon.com
0X?>7=0B8 online ?@>402=8F8 A5
www.ebay.com
www.amazon.com
0X?>7=0B8 online ?@>402=8F8 A5
www.overstock.com
www.Amazon.com
0X?>7=0B8 online ?@>402=8F8 A5
www.overstock.com
www.ebay.com
www.Amazon.com
0X?>7=0B8 online ?@>402=8F8 A5
www.overstock.com
>X <5B>4 A5 :>@8AB8 70 70HB8B0 =0 ?@820B=8 8=D>@<0F88
=:@8?F8X0
>X <5B>4 A5 :>@8AB8 70 70HB8B0 =0 ?@820B=8 8=D>@<0F88
8BC 54=> >4 =02545=8B5
>X A5 =54>AB0B>F8B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B
A?>@0B0 :>=5:F8X0
>X A5 =54>AB0B>F8B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B
A?>@0B0 :>=5:F8X0
=5<>6=>AB0 40 A5 >A5B8 ?@>872>4>B
>X A5 =54>AB0B>F8B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B
=5<>6=>AB0 40 A5 ?@>10 ?@872>4>B
=5<>6=>AB0 40 A5 >A5B8 ?@>872>4>B
>X A5 =54>AB0B>F8B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B
=5<>6=>AB0 40 A5 ?@>10 ?@872>4>B
=5<>6=>AB0 40 A5 >A5B8 ?@>872>4>B
>X A5 =54>AB0B>F8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B
=5<>6=>AB0 40 A5 ?@>10 ?@872>4>B
A?>@0B0 8=B5@=5B :>=5:F8X0

@54=>AB8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
;5A=> 8 5DB8=> A5 2>48 AB0B8AB8:0
0A?5:B8B5 <>60B 40 1840B B5AB8@0=8
@54=>AB8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
0A?5:B8B5 <>60B 40 1840B B5AB8@0=8
0A?5:B8B5 <>60B 40 1840B <5@5=8
5B>48B5 8 AB@0B5388B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B 2:;CGC200B 3>;5< :@C3 =0 A5@28A8 :0:>
affiliate marketing
behavioral marketing
5B>48B5 8 AB@0B5388B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B 2:;CGC200B 3>;5< :@C3 =0 A5@28A8 :0:>
cause marketing
digital marketing
5B>48B5 8 AB@0B5388B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B 2:;CGC200B 3>;5< :@C3 =0 A5@28A8 :0:>
e-mail marketing
newsletter marketing
5B>48B5 8 AB@0B5388B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B 2:;CGC200B 3>;5< :@C3 =0 A5@28A8 :0:>
display adversting
online market research
5B>48B5 8 AB@0B5388B5 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3>B 2:;CGC200B 3>;5< :@C3 =0 A5@28A8 :0:>
display adversting
online market research
cause marketing
digital marketing
87=8A <>45;8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
e-commerce goods
87=8A <>45;8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
e-commerce goods
publishing
87=8A <>45;8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
=8BC 54=> >4 =02545=8B5
87=8A <>45;8 =0 8=B5@=5B <0@:5B8=3
publishing
“Off-line” B@3>2F8B5 38 45;0B A2>8B5 ?070@8 A?>@54
?>;>B
2>7@0AB0
“Off-line” B@3>2F8B5 38 45;0B A2>8B5 ?070@8 A?>@54
?>;>B
2>7@0AB0
35>3@0DA:0B0 <5AB>?>;>610
“Off-line” B@3>2F8B5 38 45;0B A2>8B5 ?070@8 A?>@54
35>3@0DA:0B0 <5AB>?>;>610
GIF
(B> 5 GIF
Graphic interchange format
GIF 5 D>@<0B 70 A;8:8 A>
8 18B0 70 ?8:A5;
4 :>;:C 1>8 5 A>AB025=0 ?0;5B0 =0 GIF
256
>X0 B5E=8:0 =0 :>@8AB8 GIF
LZW
4 AB@0=0 =0 :>3> 5 ?@575=B8@0= GIF D>@<0B>B
CompuServe
0:> 5 =0@5G5=0 >@38=0;=0B0 25@78X0 =0 GIF D>@<0B>B
870
0 :>X ?@8=F8? 5 1078@0= GIF89a
?@8=F8? =0 4020Z5 A;8:0 2> ;>38G:8, 5:@0= A> D8:A=0 3>;5<8=0
0 HB> <>60B 40 A5 8A:>@8AB0B B@0=A?0@5=B=8B5 ?8:A5;8
?@575<0Z5 =0 1>8 >4 ?@5BE>4=0B0 A;8:0
@8<5=0B0 =0 GIF 5 H8@>:> @0A?@>AB@0=5B0 ?> 8=B5@=5B>B ?>@048
(8@>:0B0 ?>4@H:0 8 ?@5=>A;82>AB
GIF 5
45= >4 ?@28B5 420 D>@<0B8 70 A;8:8 :>@8AB5= =0 8=B5@=5B
>6=>AB0 =0 GIF890 5 A<5ABC20Z5 =0
>255 A;8:8 2> 54=0 40B>B5:0
GIF890 A5 :>@8AB8 8 70 ?@025Z5 =0
4=>AB02=8 0=8<0F88
4=>AB02=8 3@0D8:8, ;8=88, F@B0=8 D8;<>28 =8:>30H =5 ?>:06C200B ?>B@510 >4 ?>255 >4
256 1>8
@0D8G:8B5 :0@B8G:8 >4 8-18B5= 10D5@
>72>;C200B A0<>256 1>8
(B> 5 B>G=>
PNG 8<0 ?>4>1@0 :>4 GIF
$>@<0B>B =0 PNG 5 ?>4>10@ >4 D>@<0B>B =0 GIF ?>@048
True- color ?@8:07>B =0 A;8:8
PNG 15H5 4870X=8@0= :0:> 70<5=0 70 GIF A> F5; 40 A5 87153=5 ?0B5=B>B =0LZW B5E=8:0 70 :> Portable network graphics(PNG) 15H5 4870X=8@0= :0:> 70<5=0 70
GIF
PNG 5
!;01> ?>44@60= >4 8=B5@=5B ?@5;8ABC20G8B5
PNG A;8:8B5
0D00B ?><0;:C ?@>AB>@ >4 GIF
0B5=B>B 70 LZW 3> 8<00B
Unisys
LZW 25@78X0B0 =0 0;3>@8B<>B 70 :>=5A5=0 >4
Terry Welch
> :>X0 3>48=0 5 D>@<8@0= Unisys
1986
PNG 5 @07285= 2>
1995
MNG e
0@8X0=B0 =0 PNG :>X0 ?>44@6C20 0=8<0F8X0
PNG A;8:8B5 8<00B
AB :20;8B5B A> GIF
PNG <>65 40 :>@8AB8
>3>;5<0 ?0;5B0 =0 1>8 >4 GIF
>X0 3>48=0 5 4>=5A5=> APNG
2004
GIF 0=8<0F88B5
0D00B <=>3C ?>25:5 ?@>AB>@ >4 MNG
GIF 5 872045= >4 CompuServe
!> F5; 40 3> 70<5=8 AB0@8>B RLE D>@<0B
538AB@0F8X0 =0 !0XB =0 Search Engine
>5 >4 =02545=8B5 =5 5 Search Engine:
Google
Open Directory
>X Search Engine 8<0 =0X3>;5<0 1070 =0 8=45:A8@0=8 ?>40B>F8 =0 51:
Google
=B5@=5B ?@510@C20G8B5 8 48@5:B>@8C<8B5 2> ?@8=F8? A5 8AB8 1845X8:
5 A5 8AB8
(B> 5 8=B5@=5B ?@510@C20G:8 @>1>B:
@>3@0<0 :>X0 HB> 38 A;548 ?>AB025=8B5 ;8=:>28 =0 8=B5@=5B 8 X0 ?@5275<0 A>4@68=0B0 >4 A0XB>B
>X 5 ?@28>B A>74045= 8=B5@=5B ?@510@C20G:
www wanderer
0;8 8=B5@=5B ?@510@C20G8B5 3> ?@510@C200B F5;8>B 251:
5. 51>B 5 >3@><5= B0:0 HB> 545= ?@510@C20G =5<>68 40 3> ?@510@0 F5;8>B 8=5@=5B
>HB> A5 8=B5@=5B ?@510@C20G8B5 206=8:
8 ?>4@54C200B ?>40B>F8B5
> >;5A=C200B 10@0Z5B> =0 8=D>@<0F88
!8B5 =02545=8
0:> 8=B5@=5B ?@510@C20G8B5 4>7=0200B 70 A0XB>28B5 =0 251:
0 420 =0G8=0:?@510@C20G:8> @>1>B 3> 8=45:A8@0 A0XB>B, 8;8 5 8A?@0B5= >4 G>25: 4> 8=B5@=5B ?@5010@C20G>B
Osmosis
(B> 5 MetaSearch Engine:
;0B:0 70 ?@510@C20Z5 :>X0 :>@8AB8 BCS8 8=45:A8@0Z0
(B> 5 PageRank?
0 B>X =0G8= Google >4@54C20 :>;:C 5 @5;520=B5= =5:>X A0XB
(B> 5 545= =B5@=5B ?@510@C20G:
3>;5<0 1070 =0 ?>40B>F8 :>8 ;8AB00B A0XB>28 =0 8=B5@=5B
=B5@=5B ?@510@C20G:8>B ?0X0::
5 <>6e 40 38 8=45:A8@0 A8B5 A0XB>28 =0 8=B5@=5B
>X >4 HTML B03>28B5 8<0 =0X3>;5<0 B568=0 A?>@54 Google:
B03>B Google 48@5:B>@8C<>B 75<0 ;8AB0Z0 >4: DMOZ K>X =0G8= 70 >?B8<870F8X0 =0 A0XB>B 5 ?>4>10@: !5:>X0 =>20 html AB@0=0 40 8<0 ?>A515= <title> B03 !> HB> 5 A5 ?>4>1@8 @0=38@0Z5B> =0 =5:>X A0XB: !> =042>@5H=8 ;8=:>28 :>8 2>40B 4> B>X A0XB 0:> 5 7=05B5 45:0 AB5 10=8@0=8 >4 Google: @8 10@0Z5 =0 A0XB>B =0 Google =53> 3> =5<0 >X 8=B5@=5B ?@510@C20G A5 A<5B0 70 =0XA5@8>75= :>=:C@5=B =0 Google: Yahoo <div class="ispodposta"> 05.04.2011. u 23:42 • <a href="https://blog.dnevnik.hr/komentari/post/1629120501/daki.html" title="Ostavi komentar" target="_blank">0 Komentara</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/print/id/1629120501/daki.html" title="Isprintaj ovaj post" target="_blank">Print</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/1629120501/daki.html" title="Link do ovog posta">#</a> • <a href="#" title="Natrag na vrh">^</a> </div>   <a name="1629120482"></a>   <h2>dale <iframe src="https://www.facebook.com/plugins/like.php?app_id=&href=https%3A%2F%2Fblog.dnevnik.hr%2Fblog%2Fdakidaki%2F2011%2F04%2F1629120482%2Fdale.html&send=true&locale=hr_HR&layout=standard&width=450&show_faces=false&action=like&colorscheme=light&font&height=35" scrolling="no" frameborder="0" style="border:none;overflow:hidden;width:450px;height:35px; margin:10px 0 5px" allowTransparency="true"></iframe></h2>   <embed>, <object>, <iframe> RSS Sto znaci kratenkata RSS? Really Simple Syndication Koi od ovie termini imaat isto znacenje so kratenkata RSS gledano od aspekt na istoriskiot razvoj na RSS? Really Simple Syndication RDF Site Summary Rich Site Summary Koj poim vo denesno vreme najcesto se upotrebuva za objasnuvanje na kratenkata RSS? Really Simple Syndication Kakov tip na dokument e vo sustina RSS dokumentot? XML Kako uste (so koi drugi iminja) se narekuvaat RSS dokumentite? RSS feeds RSS channels Koja e najgolemata pridobivka od koristenjeto na RSS? Grupiranjeto (aggregation) na sodrzini od poveke izvori na edno mesto. Kako se narekuvaat programite koi se specijalno nameneti za citanje na RSS sodrzini? RSS reader Feed reader RSS aggregator So koristenje na programa za citanje na RSS sodrzini, mozno e vo ist moment da se sledat sodrzini od: Poveke izvori na informacii Na kakvi uredi e mozno sledenje na RSS sodrzini? Bilo koj ured so Internet vrska i soodveten browser RSS za prvpat se pojavuva kako tehnologija vo ramkite na kompanijata: Netscape Kaj poimot RDF Site Summary, kratenkata RDF oznacuva: Resource Description Format Od koja verzija na RSS poteknuva verzijata RSS 2.0? Od verzijata RSS 0.91 Koja e glavnata razlika pomegju verziite RSS 1.0 i RSS 2.0? RSS 1.0 koristi RDF, a RSS 2.0 ne koristi RDF Od koj browser prvicno poteknuva ikonata koja deneska e standard za oznaka na RSS? Mozilla Firefox Koja verzija na RSS najcesto se koristi deneska? RSS 2.0 Za da se generira RSS, zadolzitelno treba da imame: ne e zadolzitelno nisto osven obicen tekst editor Za da se generira RSS, moze da koristime: obicen tekst editor specijalen softver za toa soodveten web servis CMS koj ja ima taa opcija vgradeno vo sebe RSS moze da ima: na bilo koja web stranica, dovolno e da se postavi RSS feed Validiranje na RSS dokument: moze da izvrsi lice sto odlicno gi poznava RSS standardite moze da se izvrsi na specijalizirana web stranica za toa moze da se izvrsi so specijalizirana programa W3C konzorciumot: go poddrzuva koristenjeto na RSS nudi moznost za proverka na validnosta na RSS Site RSS mora da se vo soglasnost so: XML 1.0 specifikacijata Koi nastavki moze da gi ima RSS dokumentot? .xml .rss Koj element e na najvisoko nivo vo RSS dokumentot? <rss> Kade e vgnezden <channel> elementot? vo <rss> Vo koj element direktno e vgnezden <item> elementot? vo <channel> Vo koj element indirektno e vgnezden <item> elementot? vo <rss> Kolku <channel> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? samo eden Kolku <item> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? kolku sto sakame da ima novosti (sodrzini) Koi se zadolzitelni <channel> elementi? <title> <link> <description> Koi se nezadolzitelni <channel> elementi? <language> <generator> <copyright> <image> Koi se zadolzitelni <item> elementi? nema edinstven zadolzitelen element, no mora da se pojavi ili <title> ili <description> elementot Koi se nezadolzitelni <item> elementi? site se nezadolzitelni elementi Koi od navedenite se specijalizirani RSS citaci? Sage Google Reader FeedDemon Koi od navedenite se lokacii koi nudat RSS sodrzini? http://www.makfax.com.mk/ http://www.on.net.mk/ http://www.idividi.com.mk/ http://www.cnn.com/ http://www.bbc.co.uk/ So programata Internet Explorer 7: moze da se sledat RSS sodrzini so vgradenite opcii moze da se sledat RSS sodrzini so plugin Programata Internet Explorer 6: moze da sledi RSS sodrzini samo ako se otide na specijalno za toa namenet website kako Google Reader Programata Mozilla Firefox 2.x: poddrzuva sledenje na RSS sodrzini so vgradenite opcii Audio na WEB Koi od navedenive tehnologii ovozmozuvaat povekemediski sodrzini prikladni za prenos preku mreza? Quick Time RealMedia Windows Media Player Kodecite vlkuceni vo Quick Time: davaat mnogu dobri rezultati na mali brzini, no kodiranjeto pobaruva dosta resursi za presmetka. RealMedia ovozmozuva: Reprodukcija na MP3 datoteki Novite kodeci, vlkuceni vo novite verzii na WMS koristat nekoi elementi na MPEG4 standardite i pokazuvaat: dosta visok kavlitet na poniski brzini, kako i pokratko vreme za kodiranje na sodrzinata Digital Video na nasite Web strani e dobar za prikaz na: Istoriski zbidnuvanja Vremenski sekvenci Nedostapni mesta Vodecki vo odnos na streaming sodrzini e: RealNetworks Najvazni i najcesto upotrebuvani formati na video datoteki se: Apples Quick Time MPEG Sto pretstavuva MPEG? Moving Picture Experts Group Za sto ni koristat audio dokumentite? preraskazuvanje na istoriski zbidnuvanja pozadinska muzika privlekuvanje na vnimanieto na nekoj slucaen korisnik Hardver za digitalizacija na zvukot e: Mikrofon Formati na zvucni datoteki se WAF AIFF AU MIDI MP3 Vo MIDI formatot zvukot se prikazuva kako: tekstualen znak koj reprezentira poedinecna nota na nekoj instrument Funkcijata na APPLET tagot: Vklucuva java applet Funkcijata na EMBED tagot e: bilo koj VM dokument koj koristi Netscape plug-in(Navigator2+,IE3+) Funkcijata na OBJECT tagot e: generalno resenie, se preporacuva od W3C, inkorporiran vo HTML 4.0 Funkcijata na BGSOUND tagot e: vklucuvanje pozadinski audio fajl(IE) Funkcijata na ANCHOR tagot e: link na VM dokumenti nadvor od ramkite na stranata Funkcijata na IMG tagot e: za animirani GIF-ovi, isto taka za VRML(Virtual Reality), kako i .AVI filmovi do DYNSRC atributi(Dynamic Source). Karakteristiki pri koristenje na EMBED tagot se: Se usporuva vcituvanjeto na stranite Razlicni Browser-i razlicno go prifakaat kodot(na pr. Kod koristen za IE ne mora da bide isparven za Netscape) Potreba za razlicni kodeci Predinstaliranite programi vo komjuterot ne mozat da gi prikazat site VM formati <EMBED> tagot: im ovozmozuva na ostanatite mediski tipovi koi ne se direktno podrzani od prebaruvacite da bidat otvoreni so nadvoresni aplikacii AUTOHREF: moze da bide TRUE ili FALSE Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” autoplay=“true”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240”> SRC: go definira URL do dokumentotvo pikseli Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” controller=“false”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” pluginspage=“http://www.apple.com/quicktime/download/”> TARGETn: Vazno e da se koristat ednakvi ID# i za HOTSPOT i za TARGET za sekoja URL referenca Za da se vidi pravilno kontrolerot na filmot potrebno e: dopolnitelnite 16 pikseli da se dodadat na visinata na filmot WIDTH attributot: ja specificira sirinata na vgradeniot dokument vo pikseli Koga bi bilo TRUE, AUTOHREF atributite: pokazuvaat deka bilo koja specificirana URL vo HREF se vcituva momentalno, bez cekanje na klik so mausot Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt Pri pocetocite na razvoj na softver, softverskiot proizvod bil: ednostaven Vo ranite godini na softverskiot razvoj, celnata grupa bila: Mal broj tehnicki obrzuvani lica Vo ranite godini na softverskiot razvoj, procesot za izrabotka na softver bil: Relativno nedefiniran Vo ranite fazi na softverskiot razvoj korisnicite na softverot: Ne se vodelo griza za korisnicite Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Moznostite na softverot bile ograniceni zaradi slabiot hardver i negovata visoka cena Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Ne postojat nikakvi karakteristiki na softverot Karakteristikite na softverot: Tocni se i dvete tvrdenja Po 1970 godina: Se sozdavaat nacelni upatstva, no sepak bavno se prifakaat i seuste postojat slucai na nedefiniran proces za izrabotka na softver So tekot na vremeto i pojavuvanje na personalite kompjuteri i www celnata grupa na softverskite sistemi vo globalna smisla: Se zgolemuva Celnata grupa na Veb sajtovi koi sodrzat uslugi od javen karakter e: Recisi celata svetska populacija koja ima internet vrska Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt e: Metod na dizajn pri koj vo sekoja faza od razvojot aktivno ucestvo zemaat idnite korisnici na Veb sajtot Korisnicki centriraniot dizajn vo glavno se zanimava so koi karakteristiki na softverot: Korisnost Upotreblivost Korisnosta (usefulness) se odnesuva na: Dali vo opsta smisla sajtot gi zadovoluva potrebite na korisnicite, t.e. dali ova e sajtot koj tie bi sakale da go posetuvaat Korisnosta na informaciite koi gi ima na Veb sajtot Upotreblivosta (usability) se odnesuva na: Detalna analiza na dizajnot na Veb sajtot, „lesnotijata” so koja korisnikot se snaogja na istiot itn. So kolku klika bi trebalo korisnikot da moze da stigne do baranata informacija od pocetnata strana na eden Veb sajt: 3-4 Vo kakvi boi bi trebalo da bidat tekstot i negovata pozadina: Kontrastni Koj tip na fontovi se preporacuvaat za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt Sans-serif Koja e idealnata golemina i tip na font za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt: Sans-serif font so golemina 12 tocki Koe e praviloto za upotreba na zborovi napisani so site golemi bukvi: Treba da se koristat ograniceno, samo koga e neophodno za da se postigne odreden efekt Koja e analogijata za stavanje sminka pri dodavanje graficki elementi vo dizajnot na eden Veb sajt: Ubavo e, no mora da se znae koga da se prestane Zosto treba da se obideme da ja definirame celnata grupa na eden Veb sajt: Za da moze da isporacame sto pokvaliteten proizvod Za da mozeme vo tekot na razvojot na Veb sajtot da vklucime test korisnici koi bi odgovarale na karakteristikite na celnata grupa Kako se odrazuva primenata na korisnicki centriran Veb dizajn na trosocite za proektot: Ima pogolemi trosoci pri pocetokot na proektot, no dobivkite se nekolkukratni vo ponatamosnite fazi Kolku e maksimalnoto vreme na odgovor pred da go izgubime vnimanieto na korisnikot dodeka toj „surfa” na nasiot sajt? 10 sekundi Sto bi trebalo da se napravi dokolku pri odredena operacija vremeto na odgovor na sajtot e pogolemo od maksimalnoto vreme na cekanje pred da se izgubi vnimanieto na korisnikot? Da mu dademe do znaenje na korisnikot deka stanuva zbor za pokompleksna operacija i deka ke mora da poceka poveke od voobicaeno Koj e opsto prifateniot stav vo odnos na upotrebata na ramki (frames) pri izrabotkata na eden Veb sajt? Vo bilo koj slucaj treba da se izbegnuvaat i kako alternativa da se koristat html elementi za postignuvanje na istiot efekt Tekstot na linkovite na Veb sajtot: Treba da ne bide click here tuku da ja opisuva „destinacijata” na konkretniot link Treba da bide nekako obelezan za korisnikot da bide svesen deka toa e link Bojata na samiot link: Site navedeni tvrdenja se tocni Indeks karti Se karti koi se popolneti so temite od sajtot i im se davaat na korisinicite da gi raspredelat vo kategorii Edna karta moze da se naogja vo poveke kategorii Koga sakame da sprovedeme test na odreden izraboten del na sajtot: Na korisnicite im ja zadavame zadacata koja treba da ja izvrsat Vo finalnata live verzija na Veb sajtot postavuvame prasalnici na koi korisnicite bi davale komentari za Veb sajtot i ocekuvame deka: Del od korisnicite koi se zadovolni od sajtot no imaat nekoi mali zabeleski Sistemi za navigacija pri dizajniranje Tocki spored koi se prepoznava profesionalen web sajt se: Nacinot na pretstavuvanje na informaciite na sajtot mora da bide na sto e mozno povisoko nivo. Dobro definiran sistem za navigacija Skladen identitet na lokaciite. Postojano “sveza” sodrzina na sajtot. Sto se podrazbira pod skladen identitet na lokaciite? dosledna tipografija, boja i grafika na stranite na sajtot. Kaj uspesen web sajt najmnogu vnimanie se obratuva na: Koi prasanja sto si gi postavuva posetitelot treba da se imaat predvid pri kreiranje na navigacioniot sistem? Kade sum? Kade da odam od ovde? Kako sto treba da se odnesuva eden navigacionen sistem? Mapa za patuvanje Na pocetokot od dizajniranjeto na navigacijata na sto treba da se vnimava? Na home page, bidejki taa bi trebalo da se odnesuva kako raskrsnica. Od tehnicka strana navigacijata moze da se izveduva na slednive nacini: Navigacija vo sklop na HTML dokumentot Navigacija so povikuvanje na objekti von HTML dokumentot Navigacija koja se izveduva od serverska stran, povikuvanje na odreden kod vo HTML dokumentot. Pri navigacija koja se izveduva vo sklop na HTML dokumentot se koristat: tekstualna navigacija Pri navigacija koja se izveduva so povikuvanje na odredeni objekti von HTML dokumentot se koristat: JavaScript Java Applets CSS DHTML sliki Dokolku koristime Swap Image pri navigacija, koga ke pomineme so gluvceto preku slkata: taa se menuva Koi tipovi na navigacija postojat? Hierarhiska Lokalna Globalna Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto hierarhiskata navigacija? sajtovi koi sodrzat pogolemo kolicestvo na informacii, i najdobra e organizacijata vo forma na drvo ili biblioteka. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto globalna navigacija? sajtovi koi sodrzat pomalo kolicestvo na informacii, i kaj koi lesno i logicno moze da se skokne preku site tocki. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto lokalna navigacija? sajtovi kaj koi sto ima dlabocina na informaciite vo prosireni kategorii. Kade najcesto se postavuvaat kutiite za logiranje (login boxes)? Vnatre vo hederot na stranata Kade najcesto se postavuvaat grafici za kupuvanje ( Shopping charts)? Gore desno pred ili vo hederot Koga najcesto se koristat zaostanati troski (Bread-crumb trail)? Najacesto se koristat dokolku se organizira golema kolicina na informacii. Koga najcesto se koristi tab navigacija? Najacesto se koristi koga se navleguva vo nekolku primarni kategorii. Najcesto se inplementira navigaciskiot bar postaven: na levata strana Navigaciskiot bar inplementiran na dnoto od sajtot moze da bide: meni bar, koj koristi graficki i tekstualni linkovi futer,koj sto koristi tekst linkovi 23.Zosto e podobro navigaciskiot bar da bide postaven desno ili levo na sajtot? Poradi toa sto sirocinata na ekranot e pogolema od visinata, a poudobno e da se citaat 60 do 70 karakteri vo eden red. Formiranjeto na mnozestvo od ramki vo koi ke se smesti navigaciskiot bar e poradi? pobrzo vcituvanje na stranata. Problem koj sto nastanuva pri koristenje na ramki pri navigacijata ? posetitelot moze dosta lesno da se zbuni potesko moze da se otpecati obelezana stranica Najgolemi problemi pri programski orientiranata navigacija : sajtovite mozat da bidat dosta glamurozni so sto ke se zgolemi vremeto za vcituvanje. sajtovite ne rabotat na site vidovi prebaruvac Koja e najgolemata prednost na sistemot za navigacija „mapa na sajt”? mu obezbeduva na posetitelot so eden pristap na lokacijata da moze da pristapi kon bilo sto na sajtot. Za da se proizvede pointuitivna navigacija najdobro e da se koristi mesana i nadovrzana navigacija Bitno pri dizajniranjeto na navigaciskiot sistem e -obezbeduvanje na alatki (tools) za otskocna navigacija. -da se izbere formiranje na linkovite taka sto tekstot ke ima smisla vo listata na linkovi. Sto pridonesuva dobriot sistem za navigacija? gi zgolemuva logiranjata, kupuvacite, prodavacite i go pravi web sajtot pouspesen. polesna orientacija na posetitelot na sajtot. Nasoki za usability Pred da pocnete so kreiranjeto na eden veb sajt, vazno e da gi definirate: korisnickite pobaruvanja celnata grupa negovata cel Dizajniranjeto na poveke idejni resenija t.n. paralelen dizajn e: korisno pri kreiranjeto na eden veb sajt Sodrzinata na eden veb sajt: e najbiten element e najmnogu podlozen na kritika Koga stanuva zbor za korisnickite pobaruvanja, vazi: kolku e pogolema razmenata na informacii pomegju veb developerot i potencijalnite korisnici, tolku e pogolema moznosta uspesno da gi sovladate nivnite baranja i da napravite uspesen veb sajt Od osobena vaznost pri kreiranjeto na eden veb sajt e: Da gi involvirate samite korisnici Koga stanuva zbor za celite na eden veb sajt, vazi: Celite ja odreduvaat publikata, sodrzinata, funkcijata kako i edinstveniot izgled na na sajtot Postavete performance-celi koi vklucuvaat uspesen rejting i vremeto koe im e potrebno da korisnicite da ja najdat baranata informacija ili preference-celi koi vklucuvaat satisfakcija i prifatenost. Okolu estetikata na eden veb sajt vazi slednovo: e biten element ima pobitni elementi od nea sodrzinata, interakcijata i navigacijatase povazni nasproti boite i dekorativnata grafika Zemanjeto predvid poveke resenija za korisnickiot interfejs vklucuva: kontekstot poradi koj korisnicite ke go posetuvaat veb sajtot koi zadaci najveke bi gi izvrsuvale brzinata na konekcija i tipovite na kompjuteri koi gi imaat evaluacija na prototipovi rezultati od usability testovi Za da postoi golema verojatnost deka vasiot veb sajt bi bil pristapen osigurajte se deka vasiot sajt se naogja pomegju prvite 30 referencirani sajtovi od strana na najgolemiot del na prebaruvaci trudete se da bidete sto pogore vo referenciranite sajtovi od strana na prebaruvacite Dokolku sakate da bidete pomegju prvite referencirani sajtovi obrnete vnimanie na meta-tagovite naslovite na stranite brojot na linkovi Za da vasiot sajt bi bil sto pokorisen, vazno e: korisnikot da ne mora da ceka poveke od nekolku sekundi pri vcituvanje na stranata da ovozmozite printanje na stranite da bide interaktiven Dodeka korisnikot prelistuva eden veb sajt, dobra ideja e da ne go voznemiruvate koristejki pop-up prozorci Za da bi go zgolemile kredibilitetot na vasiot veb sajt neka sajtot izgleda profesionalno ovozmozete arhiva neka artiklite sodrzat citati i referenci Rabotnata memorija kaj normalen korisnik iznesuva Pomnenje na 3-4 informacii vo period od samo nekolku sekundi Vazno za korisnikot pri koristenjeto na eden veb sajt e da ne go uslovuvate koristenjeto na druga strana so informacii od prethodnite da ne mora da pomni informacii za da izvrsi naredna zadaca Pri kreiranjeto na veb sajt obezbeduvanjeto na dopolnitelna poddrska za snaogjanje vo istiot e znacajno formatirejte ja informacijata istovremeno za citanje i printanje obezbedete navremeno izvestuvanje za korisnicite dokolku stranata e programirana za „tajm-aut” Pri podolgo vreme za download ukazete na potrebnoto vreme pritoa davajki ja i brzinata na konekcija t.s. korisnikot da odluci dali ke saka da ceka da soodveten fajl se simne ovozmozete indikator na procesot za da korisnikot bide vo tek so negoviot progres Pri kreiranjeto na eden veb sajt, koi od slednite rezolucii treba da gi imate predvid? 1024x768 800x600 1280x1024 Koga stanuva zbor okolu hardverot i softverot pri kreiranjeto na eden veb sajt dizajnirajte za opstoprifateni prebaruvaci dizajnirajte za tipicna brzina na konekcija. Pocetnata strana pozelno e da ja ogranicite na eden ekran e presudna za prvite impresii na korisnikot Za izgledot na edna strana vazi: umereno kolicestvo na bela povrsina pomalku vaznite informacii ostavete gi na krajot izbegnuvajte go koristenjeto na ramki Od aspekt na usability, pri kreiranjeto na sekoja strana vazno e da bidete konzistentni celo vreme rasporedete gi vaznite informacii (top center) horizontalno skrolanje ne doagja vo predvid preku feedback informirajte go korisnikot kade tocno se naogja na sajtot Za navigacijata na eden veb sajt, vazi: istata se odnesuva na nacinot na koj korisnicite mozat da pristapat do dadena informacija na samiot sajt kaj podolgite strani dobro e da obezbedite „content-list” kon klucnite delovi na stranata stranite koi se strogo navigaciski neka bidat kratki Fontot na glavnata sodrzina na veb stranata neka ne bide pomal od 12 tocki vazno e da e lesno citliv Od aspekt na usability za linkovite na eden veb sajt vazi slednovo: gi pretstavuvaat onie elementi na sajtot koi pri nivno klikanje pricinuvaat vcituvanje na druga strana izbegnuvajte vo istiot sajt koristenje na istoimeni linkovi koi vodat kon razlicni destinacii Koga stanuva zbor za linkovite koi gi sodrzi eden veb sajt ne e losa ideja da se povtoruvaat onie koi vodat do vazni informacii – istite neka se dostapni od poveke mesta na sajtot najdobar izbor se plavata boja za neposeten, dodeka purpurnata za poseten link dobro e da gi oznacite veke posetenite linkovi Vo slucaj koga korisnikot treba da izbere edna od lista so poveke opcii najdobro e da koristite radio buttons Pri koristenje na formi, koi od slednive preporaki se pogresni? niedno od navedenite Od aspekt na usability, pri koristenje na grafika koga se kreira eden veb sajt, treba Da se vmetnuvaat videa i animacii samo dokolku nivnoto prisustvo e znacajno Koga prikazuvanjeto na celosnata golemina na slikata ne e neophodno, da se upotrebuva thumbnail prikaz Web browsers Koi od slednive se veb prelistuvaci? IE 7 IE 5 Mozilla Firefox Safari Koi od slednive se veb prelistuvaci? Opera Firefox Netscape Koi od slednive se veb prelistuvaci? Mozilla Internet Explorer Safari Opera Flock Koj e prviot sirokoprifaten komercijalen web browser? Netscape Navigator Sto e veb prelistuvac? Aplikacija za gledanje veb strani Web prelistuvacite ovozmozuvaat gledanje na dokumenti vo: HTML format Najsiroko koristen veb prelistuvac e: IE HTTP: Go oznacuva protokolot za transfer na podatoci Go oznacuva protokolot za komunikacija so veb serverot Hiperlink e: Tekst koj vodi kon druga strana Tekst koj vodi kon drug del od istata veb strana Slika koja vodi kon druga strana Slika koja vodi kon drug del od istata veb strana Najgolem veb server e: World Wide Web Veb prelistuvacite razgleduvaat strani koi se postaveni: I na WWW i na lokalna mreza URL-to kaj poveketo veb prelistuvaci moze da bide: So HTTP, FTP, Gopher i RTSP Vidovi protokoli se: HTTP FTP Gopher URL-to ja pretstavuva: Adresata na stranata World Wide Web e razvien vo: 1991 godina Netscape rabotel na: Windows Linux Macintosh Internet Explorer e razvien od Microsoft Logoto na Internet Explorer od Microsoft e: Bukvata E Internet Explorer za prvpat bil vklucen vo: Windows 95 Internet Explorer poddrzuva: Ajax JAVA skripti CSS XML Mozilla Firefox e: Open-source Logoto na Firefox e: Globus i lisica Logoto na Safari prelistuvacot e: Kompas Internet Explorer raboti na: Windows Macintosh Firefox raboti na: Windows Macintosh Linux Posle IE, najkoristen web browser e? Firefox Safari e razvien od: Apple Ona sto go odvojuva prelistuvacot Opera od drugite e: Dostapnosta do korisnicite so hendikep i osteten vid Opera raboti na: Windows Macintosh Linux Opera tehnoligijata se koristi: Kaj mobilnite telefoni Kaj video igrite Vo Adobe Dreamweaver Web formi Preku koj posrednik formite ovozmozuvaat vnesuvanje na korisnicki podatoci i nivno prosleduvanje do web serverite. CGI Common Gateway Interface Koj skripten jazik koj se kombinira so formite najmnogu se koristi od klient stranata ? JavaScript Serverskite programi moze da bidat napisani kako standarni izvrsni datoteki. Koi izvrsni datoteki mozat da se upotrebat? C/C++ <div class="ispodposta"> 05.04.2011. u 23:08 • <a href="https://blog.dnevnik.hr/komentari/post/1629120482/dale.html" title="Ostavi komentar" target="_blank">0 Komentara</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/print/id/1629120482/dale.html" title="Isprintaj ovaj post" target="_blank">Print</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/1629120482/dale.html" title="Link do ovog posta">#</a> • <a href="#" title="Natrag na vrh">^</a> </div>   <a name="1629120477"></a>   <h2>wdwd <iframe src="https://www.facebook.com/plugins/like.php?app_id=&href=https%3A%2F%2Fblog.dnevnik.hr%2Fblog%2Fdakidaki%2F2011%2F04%2F1629120477%2Fwdwd.html&send=true&locale=hr_HR&layout=standard&width=450&show_faces=false&action=like&colorscheme=light&font&height=35" scrolling="no" frameborder="0" style="border:none;overflow:hidden;width:450px;height:35px; margin:10px 0 5px" allowTransparency="true"></iframe></h2>   Iskoristenost na veb sajtovi Testiranjeto i koregiranjeto na veb sajt od koga ke bide napraven e: ne efikasno ne dava dobri rezultati Koi se beneficiite od planiranata iskoristenost, na proekt: pozadovolen kraen korisnik zgolemena produktivnost na krajniot korisnik, kako i uspesni i celosno zavrseni zadaci se namaluva cenata na dolgotrajniot razvoj (trosoci koi se slucile pri popravka na nesoodvetno dizajniran produkt) namalen trening za krajnite korisnici i namalena cena za oddrzuvanje Kolku fazi ima modelot na „celosna iskoristenost” za dizajniranje na veb sajtovi? 5 Koi se fazite vo modelot na „celosna iskoristenost” za dizajniranje na veb sajtovi? Analizi na pobaruvanje Konceptualen dizajn Prototipovi/maketi Proizvodstvo Postavuvanje i oddrzuvanje Za vreme na koi fazi se vrsi procenka? Analizi na pobaruvanje Konceptualen dizajn Prototipovi/maketi Proizvodstvo Postavuvanje i oddrzuvanje Nacini za da gi zapoznaete vasite korisnici se: sproveduvanje anketi demografski informacii za pazarot Koja kategorija na korisnici e najzasegnata od velicinata na tekstot: srednovecnite ili postari lugje Koja kategorija na korisnici gi preferira slikite i animaciite: najmladite Testiranjeto za iskoristenost e edno od: najbitnite raboti sto moze da gi napravite koga sozdavate nov veb sajt Dali e bitno korisnicite da se snaogjaat so navigacijata na sajtot: da, bitno e Dali e bitno na korisnicite podelbite na sajtot da im se dovolno jasni: da, bitno e vlijae vrz preglednosta na sajtot Popravanjeto na rabotite na pocetok na procesot na dizajniranje na eden veb sajt: ke dade rezultat so pomalku vreme pominato vo korekcii ke go namali brojot na iteracii vo izrabotkata na sajtot Na prvata strana od vasiot veb sajt e pozelno da imate: meni za navigacija prostor za prebaruvanje jasen naslov novosti od kompanijata linkovi do celosnite tekstovi za natpisite kontakt Meta tagovite pomagaat za prebaruvanje na vasiot sajt Koi se dva tipa na meta tagovi za eden veb sajt: opis klucni zborovi Meta tagot „opis” sluzi za: kratok opis na veb sajtot Meta tagot „klucni zborovi”: se zborovi koi se nudat na prebaruvacite za da im pomognat da ja prikazat vasata strana na lugje koi prebaruvaat na veb Navigaciskiot sistem na vasiot veb sajt, korisnicite treba: da go razberat da e lesno voocliv Sto e voobicaeno za tekstualnite linkovi? tie se pretstaveni tekstualno tie se plavi bukvite se podcrtani Nacin za da se razgleda eden sajt e: navigacija od korisnickiot interfejs da se prebara veb sajtot Dali e pozelno da se ima prebaruvac na eden veb sajt: da prebaruvacot e pozelen Se sto direktno ne doprinesuva za razbiranje na sajtot ili ne vlijae na informaciite: treba da se razmisli podobro i podolgo dali da bide tamu Nikogas ne treba da bidete vo situacija koga treba da postavite kopce za „skokni voved”(skip intro). tocno, korisnicite ne sakaat da cekaat nekoja nebitna rabota da se simne za da go koristat vasiot veb sajt Zvukot e potreben ako: pravite zvucno on-lajn razgleduvanje sajtot sluzi za izucuvanje na stranski jazik dobro e da imate pdf datoteka od tekstot Ako gi otstranite stranite od dadeno URL, togas rizikuvate da: ja trgnete vrskata koja korisnicite ja imaat do vas Ako pravite golemi promeni vo dizajnot na vasiot veb sajt, pozelno e da: postavite prenasocuvanje od starite na novite strani Graphical User Interface (GUI) Kako sprotistavenost na tradicionalniot interfejs, GIU prezentira graficki ikoni, vizuelni pokazateli ili specijalni graficki elementi Ako ikonite se spoeni se vo spoj so tekst ili simbolicka navigacija kon celosna reprezentacija na dadena informacija Koga ima ponuda na samo tekstualno meni ili voobicaeni komandi (pisani), togas vo site slucai se izvrsuva direktna manipulacija na grafickite elementi Poimot GUI e istoriski povrzan so razvojot na dvodimenzionalni display – ekrani GUI moze i da ne se poklopuva so drugite visoko – rezolucioni tipovi na interfejsi sto se non – Pocetocite na GUIs bile pronajdeni od istrazuvacite od Standford Research Institute Pocetocite na GUIs bile pronajdeni od istrazuvacite od Standford Research Institute vodeni od Douglas Engelbart Istrazuvaci od Xerox PARC, koi navlegle pod hiperlinkovite bazirani na tekst koristele GUI kako primaren interfejs za Xerox Alto kompjuterot PUI e kratenka za PARC User interface Ivan Sutherland razvi sistem baziran na pokazuvaci poznat kako Sketchpad Sistemot sketchpad koristel light-pan WIMP e alternativen akronim za PUI sinonim za PUI WIMP poddrzuva Windows, ikoni., menija i pokazuvacki uredi Sledbenik na PARC, prviot GUI centralno nasocen komjuterski model e Xerox 8010 Star Information System Apple, IBM, Microsoft koristat mnogu od ideite na Xerox Osnovite na interfejsot moze da se pronajdat vo aktivnite verzii na Windows operativnite sistemi , Mac OS X isto taka i razlicnite okolini na rabotnata povrsina za UNIX sistemite i drugite visoko-rezolucioni tipovi na interfejsi GUI koristi kombinacii od tehnologiii i uredi za polesno da obezbedi platforma so koja sto korisnikot ke moze da korespondira Kombinacija vo GUI e WIMP Sistemot na prozorci podnesuva hardverski uredi Nekoi Touch – screan bazirani uredi kako sto e na primer Apple iPhone konkretno deneska koristat Post – WIMP stilovi na interakcija 3D sostaven Window manager e Compiz Desktop Window Manager LG3D Vidlivite graficki interfejs osobini na aplikacijata nekogas se odnesuvaat kako Chrome Primeri na aplikacii specificni za GUI se Touch screen pokazuvac od prodazen softver, dostapno i celosno koristen od strana na personalot vo mnogu profiten i zafaten – biznis restoran Samostojno rezerviranje i izdavanje na avionski karti, zaveruvanje na istite rezervacii Monitori ili kontrolni ekrani vo industriski aplikacii koi koristat real time operativen sistem. Metadata na Web sajt Kako e uste narecen Metadata na angliski: “Data about data” Zosto web sajtovite mora da imaat Metadata: Za polesno publifikuvanje i potkrepuvanje na podatocite sto kompanijata gi ima Dali i zosto e kompleksiran Standardot za Metadata: Da, bidejki vo FGDC standardot ima duri i nad 200 razlicni elementi Dali treba da ima Metadata sema koja gi pokriva site pravni i sovetni sektori i zosto: Da, bidejki vo pravniot sistem ima tolku mnogu zakoni i podzakoni pa potrebni se semi Dali HTML e del od markup tehnologiite i zosto: Da, ni pomaga vo pronaogjanjeto na informaciite podobro od drugite tehnologii XML,SGML i HTML se del od: Markup technologies Rabotata na W3C(world wide web) Metadata se koristi vo slednite aplikacii: Mozilla Firefox P2P aplikaciite Metadata stanuva: Mnogu vazen del od World Wide Web Mnogu vazen del od www.w3schools.com Tipovi na Metadata: Sodrzinski Promenlivi Logicka Funkcija Koe od slednite recenici ja objasnuva Sodrzinskata Metadata: Moze da opisuva resursi samiot od sebe Dali Microsoft Office sodrzi Metadata i zosto: Da, bidejki treba da gi sodrzi imeto na avtorot, koga e kreiran dokumentot i slicno Koj e rizikot so postavuvanje na Metadata vo Microsoft Office: Moze mnogu lesno da se promenat informaciite vo vrska koga e kreiran dokumentot, imeto na avtorot i slicno Sto znaci zborot Meta na grcki: “Posle ili Zad” Sto znaci Metadata: Informacija za podatok Informacija za informacija Sodrzi informacija za podatokot na drug podatok Kako moze da bide skladiran Metadata: Vnatresno Nadvoresno Sto e vnatresno skladiranje kaj Metadata? Koga ni ovozmozuva transfer na Metadata zaedno so podatocite sto gi opisuva Kolku klasi postojat na Metadata i koi se tie? Dve, Strukturna i Upravuvacka Metadata Sto znaci slednata definicija “Informacija za Informacija” kaj Metadata: Znaci deka Metadata gi pokazuva informaciite koi se potrebni za dobivanje na razlicni informacii Dali ima i koi se ako postojat hierarhii na Metadata: Da, koga ima hierarhija se narekuva Sema ili Ontologija Kade cesto e skladirana Metadata: Vo Glavniot Server za da bide iskoristena i da im pomogne na ostanatite Sto znaci Metadata Registarot: Toa e vsusnost centralnata lokacija vo organizacija kadesto Metadata se skladirani i odrzuvani Zosto vo prebaruvackite sajtovi (search engine) e podobro da se koristi Metadata: Bidejki podatokot koj soucestvuva so objektite koi ublaznuvaat nivnite potencijalni korisnici od toa da imaat celosno znaenje na nivnoto postoenje Ne samo da im prikaze informacii na korisnicite, tuku Metadata ima i drugi ulogi, a tie se: Administrativna kontrola Bezbednost Personalni informacii Menadzerski informacii Sodrzinski stapka(content rating) Prava na Menadzmentot Konzerviranje Dali Metadata e vidliv vo Web sajtot: Da, moze da se vidi vo kodot Dali sekoj moze da kreira Metadata? Da, no ne smee da se zloupotrebuva Dali moze Metadata da se kreira so pomos na programi? Da, za primer se slednite:DC-dot,DCmeta,HotMeta Sto treba da sodrzi edna Metadata: Limitiran broj na elementi, Nivnoto Ime, i Objasnuvanje na elementite Semata na Metadata gi sodrzi slednite: HTML, SGML, XML, RDF, MARC, MIME Kompjuterska i WEB Grafika Kolku vidovi na kompjuterska grafika postojat? dva Vidovi na kompjuterska grafika se rasterska vektorska Sto se upotrebuva za crtanje na linii i formi kaj vektorskata grafika? Matematicki formuli Koj bil prviot kompjuter na koj se prikazuvale sliki Whirlwind Od koja godina e pocnato koristenje na GUI 1980 Za sto se koristi graficki korisnicki interfejs Za pretstavuvanje podatoci i informacii preku sliki,ikoni i simboli Koja e prvata celosna 3D igra Quake Za sto drugo se upotrebuva kompjuterskata grafika Za izrabotka na skrinsejveri Kakvi vidovi na animacija ima 3D 2D Koj e prviot web prelistuvac so koj se gledale sliki Mosaic Koj e prviot format upotreben za prikazuvanje na sliki kaj web prelistuvacite GIF Vo koi formati mozat da se prikazuvaat animacii, 3D i sliki kaj web prelistuvacite SWF format Koi se moderni softveri za web grafika Adobe Photoshop GIMP Koja aplikacija ja imaat korisnicite na Microsoft za web grafika Ms Paint Sto znaci GIF Graphics Interchange Format Sto pretstavuva GIF 8-bit na piksel bitmap forma Od strana na kogo bese pretstaven GIF CompuServe Od kolku razlicni boi e sostavena paletat na GIF 256 So pomos na koja tehnika se izvrsuva kompresiranjeto na sliki kaj GIF Lempel-Ziv-Welch (LZW) Sto znaci PNG Portable Network Graphics Koj nacin na kompresija koristi PNG Lossless data compression Kakvo isprepletuvanje koristi PNG formatot Dvodimenzionalno so 7 premini Sto znaci JPEG Joint Photographic Experts Group Koj metod na kompresija e voobicaen kaj JPEG Metod na lossy compression Koi se najcestite koristeni ekstenzii kaj JPEG .jpeg .jpg Od sto se sostoi edna slika vo JPEG Od sekvenca od markeri Sto znaci SVG Scalable Vector Graphics Vo koj jazik se koristi SVG XML Koi tipovi na objekti gi ovozmozuva SVG Vektorska grafika Rasterska Grafika Tekst Koj format e standard za animacija na SVG SMIL SMIL Sto e SMIL ? Synchronized Multimedia Integration Language SMIL e ? W3C standard SMIL e slicen na HTML SMIL : Mora da sodrzi body tag Moze da sodrzi head tag SMIL datotekite imaat ekstenzija : smil smi Vo koi dokumenti mozat da se integriraat SMIL elementite ? HTML HTML dokumentite koi sto imaat integrirano vo sebe SMIL elementi so upotreba na time namespace, mozat da se pregleduvaat preku ? Internet Explorer Za da mozat SMIL prezentaciite da se prikazuvaat preku Internet Explorer potrebno e vo HTML dokumentot da se definira namespace –ot ? time Vremetraenjeto na prezentacijata vo SMIL se opredeluva so atributot ? dur Atributot so koj sto se odreduva koga da zapocne SMIL prezentacijata e ? begin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zapocne da se prikazuva od nejzinata treta sekunda ? clipBegin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zavrsi so prikazuvanje na nejzinata deseta sekunda ? clipEnd Koj e tagot vo SMIL so koj sto se definira sekvenca ? < seq > Koj atribut treba da go upotrebime kaj SMIL tagot <seq> za definiranje na interaciite na sekvencata ? repeatCount Moznosta za prikazuvanje na poveke multimedijalni sodrzini odednas kaj SMIL se postignuva so tagot ? <par> So koj atribut kaj tagot <per> kaj SMIL se vrsi sinhronizacija na sodrzinata ? endsync Tranziciite kaj SMIL se postignuvaat so upotreba na tagot ? <transitionfilter> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira animacija vo SMIL e ? <animation> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira zvuk vo SMIL e ? <audio> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira paleta(cetkicka) vo SMIL e ? <brush> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira slika vo SMIL e ? <img> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definiraat parametri vo SMIL e ? <param> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira dinamicki medija objekti vo SMIL e ? <ref> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira tekst vo SMIL e ? <text> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira potok na tekst <textstream> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira video vo SMIL e ? <video> Koj atribut kaj medija elementite kaj SMIL e zadolzitelen ? src Sto definira atributot “from” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira pocetna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot “to” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira krajna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot mode vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira mod na tranzicijata Sto definira atributot type vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira tip na tranzicijata Koi od navedenite linii kod se tocni ? <img class=“t” src=“image1.gif” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Flash Sto e fles (flash)? Multimedijalna programa za grafika nameneta za veb Kakva grafika koristi fles(flash)? Vektorska So skalabilnosta na fles grafikata ne se gubi vo kvalitet Fles grafikite se startuvaat mnogu pobrzo od animiranite sliki Fles (flash) dozvoluva interaktivnost Fles (flash) e studentska idea na DZonatan Gaj Fles sodrzi skriptiracki jazik narecen Action Script So fles (flash) najcesto se pravat multimedijalni aplikacii igri filmovi Besplatni a dovolno konkurentni alternativi za fles (flash) se SMIL SVG Flash Player mozat da se koristat na slednite oprerativni sistemi: Windows Mac OS Linux Vo sporedba so Java, Acrobat Reader i QuickTime, Flash Player ima mala instalaciona golemina brzo prevzemacko vreme brzo inicijaliziracko vreme Virtuelni direktoriumi: Sto e virtuelen direktorium? web application folder Sto e LDAP: Lightweight Directory Access Protocol Sto e JDBC: Java Database Connectivity Sto e DNS: Domain name system Koj od ovie e virtuelen direktoriumski servis? Novell Virtuelniot direktorium baziran na Apaci direktoriumskiot server postoi pod imeto: Penrose Prednosti na virtuelniot direktorium se: Brza upotreba na upotrebenata sinhronizacija Koj e najcest upotrebuvan protokol za virtuelen direktoriumski server? LDAP Web video YouTube.com e sozdaden vo 2005 godina YouTube e sopstvenost na Google Google go kupi YouTube vo esenta 2006 godina Kolkav godisen profit ostvaruva YouTube? $0 Kolku priblizno registrirani korisnici ima YouTube? Okolu 4 milioni Za kolku vreme YouTube stignale do brojkata od 4 milioni mesecni poseti? 3 meseci Koja bila prvata kompanija koja ponudila resenie za veb video? RealMedia Koja kompanija go sozdala QuickTime? Apple Koja kompanija go sozdala Flash? Macromedia Koi od slednite se video servisi? YouTube Google Video Yahoo! Video Metacafe Kako e nazivot na resenieto na Microsoft za web video? Windows Media Sto e dovolno za gledanje na video na internet denes? prosecen kompjuter so instaliran flash player na bilo koj prelistuvac i operativen sistem E-Biznis modeli (E-Business Models) E-Business models Taksonomijata, bazirana na E-Business Models, e podelena na 7 kategorii Eden od slednive modeli e kategorija na Taksonomijata Sourcing models Sistematicniot metod se javuva vo Industrijata Spot Izvorniot model se javuva So stoka i standardizirani produkti MRO sredista se Neindudtriski specificni marketi sto ovozmozuvaat sistematskoto izviranje na dejstvuvackite vlogovii(odrzuvanje, popravka i dejstvuvacki dobra) Proizvodni menadzeri se Neindustriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na dejstvuvacki vlogovi Berza e Industriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na proizvodni vlogovi Katalog sredista se Industriski specificni marketi koi ovozmozuvaat sistematsko izviranje na proizvodni vlogovi MRO sredista, Proizvodni menadzeri, Berza, Katalog sredista se Tretostepeni Dodavanjeto na dodatni prodavaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Kupuvacite Dodavanjeto na dodatni kupuvaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Prodavacite Kompaniite za da ostanat vo konkurencija treba Da dodadat vrednost na potrosuvacot Neuspehot na Tekstilnite industrii na e-pazarite iznesuva 60% Drug nacin za da se podelat E-Biznis modelite e da se grupiraat Vo odnos na uslugite koi gi nudat Modelite na E-biznis bazirani na sluzba vklucuvaat Informaciska berza, digitalni katalozi, onlajn aukcii, logosticki uslugi, planiranje na nabavka i dizajn kolabracija Modelite na nabavki gi vklucuvaat kompaniite koi sto imaat Sajtovi so digitalni katalozi i Aukciski kuki Aukciite postojat Od pocetokot na internetot Aukciite se dobar nacin da se napravi procesot na otkrivanje Na cenata poefikasen Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na pobaruvacka Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na nabavka Prodaznite portali povrzuvaat Mnogu nabavuvaci so eden potrosuvac Nabavnite portali povrzuvaat Mnogu potrosuvaci so eden nabavuvac Internet marketing modeli Sto e e-marketing? Primena na informacionata tehnologija Primena na sovremenata tehnologija E-marketingot vlijae vrz tradicionalniot marketing so toa sto: Se zgolemuva efikasnosta na tradicionalnite marketing funkcii E-marketing tehnologiite gi transformiraat marketing strategiite Internet marketingot E upotreba na internetot i drugite digitalni tehnologii Vo praktikata e-marketingot znaci Upotreba na veb sajt Za uspesen marketing potrebna e Dobra integracija so drugite tradicionalni mediumi Internetot kako sredstvo za marketing komunikacija se razlikuva od tradicionalnite sredstva na marketingot spored: Interaktivnost Individualizacija Nezavisnost na lokacijata E-marketingot pretstavuva primena na informacionata tehnologija so cel: Da se transformiraat marketing strategiite i da se sozdade pogolema vrednost za potrosuvacite Poefikasno planiranje i izvrsuvanje na planiranjeto, distribucijata, promocijata i cenite na proizvodite, uslugite i ideite Koj e rezultatot od primenata na e-marketingot? Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zgolemuva zadovolstvoto na potrosuvacite Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zglemuva profitabilnosta na kompanijata Kakvi se najcesto tradicionalnite marketing mediumi (televizija, vesnici i sl.)? Pretezno push mediumi kade marketing porakata se prenesuva od kompanijata do potrosuvacot Postoi ogranicena interakcija so potrosuvacot Koi se glavnite karakteristiki na internetot kako digitalen medium? Potrosuvacot go inicira kontaktot Potrosuvacot bara informacija (pull) Individualnite potrebi na potrosuvacite moze da se razgleduvaat i diskutiraat niz dijalog Internetot e metod za sobiranje na marketing informacii so relativno niski trosoci Tocno Za sto najcesto se koristi internetot vo e-markeingot? Se koristi najcesto za istrazuvanje na preferenciite na potrosuvacite za proizvodite i uslugite Od samiot veb sajt moze da se soberat mnogu znacajni informacii So koi dva koncepta na restrukturiranje na industrijata se soocuva sekoja firma koja voveduva e-marketing strategija? Disintermedijacija Reintermedijacija Dali so voveduvanje na e-marketingot se namaluva potrebata od nekoi poranesni posrednici vo trgovijata (distributeri, brokeri i sl.)? Da Sto pretstavuva zdruzeniot marketing? Toa e sistem kade sto danokot se deli pomegju veb sajtot (trgovec) koj go prodava produktot i onoj koj go reklamira Sto pretstavuva zaednickiot rizik? Toa e dogovor megju dva ili poveke biznisi za rabota na zaednicki proekt za odreden opredelen period na vreme so nadopolnuvanje na megjusebnite resursi Zaednickiot rizik moze da bide sorabotka bilo na kratok ili na dolg period Tocno Sto pretstavuva aukcijata? Aukcija podrazbira prodazba i kupuvanje na nesta koi se ponudeni na javnosta i se prodavaat na kupuvacot koj naddaval najvisoko Koja e ednata od poveketo karakteristiki po koi internet marketingot se razlikuva od off-line marketingot? Priodot eden-kon-eden Accessibility principles Meta jazikot so koj se pisuvaat web stranite e: HTML Tipot na dokumentot se zadava preku tagot DOCTYPE DOCTYPE tagor se pisuva pred Otvoren <html> tag Vo HTML stranski jazik se specificira vo <HTML> tagot Tagot koj sodrzi tekst od nekoj drug jazik, kodot od toj jazik treba da go ima vo: Lang atributot Ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec, a e na drug jazik se preporacuva upotreba na Hreflang atributot Alternativen tekstualen opis za slikata vo <img> tagot se zadava preku Alt atributot Koj od slednive tagovi gi sledi principite na Accessibility <img src = “kuce.jpg” alt = “kuce” /> Slikite koi se koristat samo za formatiranje, vizuelni efekti t.e onie koi ne nosat nikakva informacija Treba da imat prazen alt atribut Slikovna mapa e: Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani Opisot na slikite koi nosat mnostvo od informacii se zadava preku: Alt atributot Longdesc atributot D-link e link koj vodi do Istata stranica navedena vo longdesc atributot Tekstot vo alt atributot treba da bide Jasen i precizen Pristapnosta na sodrzinite na web se gleda vo odnos na pristapnosta na tie sodrzini od strana na Lugjeto so invaliditet ili nekoe drugo poprecuvanje HTML se sostoi od Tagovi Sto e tocno Tipot na dokumentot se naveduva preku DOCTYPE tag pred otvoren <html> tag Naveduvanjeto na tipot na dokumentot preku DOCTYPE ovozmozuva Podobra validacija i proverka na kodot za pristapnost Prikaz vo prebaruvacite i pomosnata tehnologija Dokolku vo nekoj del od sodrzinata na stranata dojde do promena na jazikot togas: Treba da se oznaci promenata na jazikot Ako e tag vo koj ima tekst na makedonski jazik, a ostanatiot del od stranata e na drug jazik togas tocno e: Tekst na Makedonski jazik Sekoj HTML tag koj prikazuva slika (< img> tag ) Treba da sodrzi alternativen tekstualen opis alt atributot e atribut na: <IMG> tagot alt atributot se koristi za Dopolnitelen opis na slikata vo ramki na toj <img> tag DOCTYPE tagot sluzi za: Zadavanje na tipot na dokumentot lang atributot vo <HTML> tagot sluzi za: Specificiranje na drug jazik Vrednosta na lang atributot e: Bukvi-kod koi oznacuvaat nekoj jazik Hreflang atributot se koristi ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec i Sodrzinata na web strana e na drug jazik Prazen alt atribut se koristi za Mali sliki koi sluzat za formatiranje i vizuelni efekti odnosno onie koi ne nosat nikakva informacija longdesc atributot vo <img> tagot se koristi za opis na Sliki koi nosat mnostvo od informacii Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani se narekuva: Slikovna mapa longdesc atributot e atribut na: <IMG> tagot Scalable Vector Graphics (SVG) Sto e vektor? linija opredelena so dolzina i nasoka Sto e vektorska grafika? tehnika za prikazuvanje na grafika so pomos na vektorski linii Sto oznacuva kratenkata SVG? Scalable Vector Graphics Sto e skalabilnost? prosirlivost VML formatot go razvija Microsoft i Macromedia PGML formatot go razvija Adobe Systems i Sun Microsystems VML e Vector Markup Language PGML e Precision Graphics Markup Language SVG e kreiran od W3C SVG e slicen so XML SVG e XML format na datoteka od otvoren standard za vektorska grafika SVG e API za iscrtuvanje na staticka i animirana vektorska grafika SVG Tiny i SVG Basic se profili za mobilni uredi SVG formatot e razlicen od rasterskite i bitmap formatite SVG datotekata zapocnuva so tagot <svg> SVG datotekata zavrsuva so tagot </svg> Osnovni oblici – Shapes vo SVG se: rectangles circles ellipses lines polylines polygons <rect> tagot sluzi za crtanje na pravoagolnici <circle> tagot sluzi za crtanje na krugovi <ellipse> tagot sluzi za crtanje na elipsi <line> tagot sluzi za crtanje na linii <polyline> tagot sluzi za crtanje na pravi povrzani linii <polygon> tagot sluzi za crtanje na mnoguagolnici <path> tagot sluzi za crtanje na objekti po nasa zelba Tagot za pateka zapocnuva so <path> Tagot za tekst zapocnuva so <text> <tspan> tagot sluzi za oznacuvanje na odredeni zborovi vo recenicata <tref> tagot sluzi za referenciranje na tekst Definiranje na referenciranite objekti se vrsi so <defs> Vklucuvanje na odredena slika vo SVG datoteka se pravi so <image> Vklucuvanje na SVG vo HTML se vrsi so: <embed>, <object>, <iframe> RSS Sto znaci kratenkata RSS? Really Simple Syndication Koi od ovie termini imaat isto znacenje so kratenkata RSS gledano od aspekt na istoriskiot razvoj na RSS? Really Simple Syndication RDF Site Summary Rich Site Summary Koj poim vo denesno vreme najcesto se upotrebuva za objasnuvanje na kratenkata RSS? Really Simple Syndication Kakov tip na dokument e vo sustina RSS dokumentot? XML Kako uste (so koi drugi iminja) se narekuvaat RSS dokumentite? RSS feeds RSS channels Koja e najgolemata pridobivka od koristenjeto na RSS? Grupiranjeto (aggregation) na sodrzini od poveke izvori na edno mesto. Kako se narekuvaat programite koi se specijalno nameneti za citanje na RSS sodrzini? RSS reader Feed reader RSS aggregator So koristenje na programa za citanje na RSS sodrzini, mozno e vo ist moment da se sledat sodrzini od: Poveke izvori na informacii Na kakvi uredi e mozno sledenje na RSS sodrzini? Bilo koj ured so Internet vrska i soodveten browser RSS za prvpat se pojavuva kako tehnologija vo ramkite na kompanijata: Netscape Kaj poimot RDF Site Summary, kratenkata RDF oznacuva: Resource Description Format Od koja verzija na RSS poteknuva verzijata RSS 2.0? Od verzijata RSS 0.91 Koja e glavnata razlika pomegju verziite RSS 1.0 i RSS 2.0? RSS 1.0 koristi RDF, a RSS 2.0 ne koristi RDF Od koj browser prvicno poteknuva ikonata koja deneska e standard za oznaka na RSS? Mozilla Firefox Koja verzija na RSS najcesto se koristi deneska? RSS 2.0 Za da se generira RSS, zadolzitelno treba da imame: ne e zadolzitelno nisto osven obicen tekst editor Za da se generira RSS, moze da koristime: obicen tekst editor specijalen softver za toa soodveten web servis CMS koj ja ima taa opcija vgradeno vo sebe RSS moze da ima: na bilo koja web stranica, dovolno e da se postavi RSS feed Validiranje na RSS dokument: moze da izvrsi lice sto odlicno gi poznava RSS standardite moze da se izvrsi na specijalizirana web stranica za toa moze da se izvrsi so specijalizirana programa W3C konzorciumot: go poddrzuva koristenjeto na RSS nudi moznost za proverka na validnosta na RSS Site RSS mora da se vo soglasnost so: XML 1.0 specifikacijata Koi nastavki moze da gi ima RSS dokumentot? .xml .rss Koj element e na najvisoko nivo vo RSS dokumentot? <rss> Kade e vgnezden <channel> elementot? vo <rss> Vo koj element direktno e vgnezden <item> elementot? vo <channel> Vo koj element indirektno e vgnezden <item> elementot? vo <rss> Kolku <channel> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? samo eden Kolku <item> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? kolku sto sakame da ima novosti (sodrzini) Koi se zadolzitelni <channel> elementi? <title> <link> <description> Koi se nezadolzitelni <channel> elementi? <language> <generator> <copyright> <image> Koi se zadolzitelni <item> elementi? nema edinstven zadolzitelen element, no mora da se pojavi ili <title> ili <description> elementot Koi se nezadolzitelni <item> elementi? site se nezadolzitelni elementi Koi od navedenite se specijalizirani RSS citaci? Sage Google Reader FeedDemon Koi od navedenite se lokacii koi nudat RSS sodrzini? http://www.makfax.com.mk/ http://www.on.net.mk/ http://www.idividi.com.mk/ http://www.cnn.com/ http://www.bbc.co.uk/ So programata Internet Explorer 7: moze da se sledat RSS sodrzini so vgradenite opcii moze da se sledat RSS sodrzini so plugin Programata Internet Explorer 6: moze da sledi RSS sodrzini samo ako se otide na specijalno za toa namenet website kako Google Reader Programata Mozilla Firefox 2.x: poddrzuva sledenje na RSS sodrzini so vgradenite opcii Audio na WEB Koi od navedenive tehnologii ovozmozuvaat povekemediski sodrzini prikladni za prenos preku mreza? Quick Time RealMedia Windows Media Player Kodecite vlkuceni vo Quick Time: davaat mnogu dobri rezultati na mali brzini, no kodiranjeto pobaruva dosta resursi za presmetka. RealMedia ovozmozuva: Reprodukcija na MP3 datoteki Novite kodeci, vlkuceni vo novite verzii na WMS koristat nekoi elementi na MPEG4 standardite i pokazuvaat: dosta visok kavlitet na poniski brzini, kako i pokratko vreme za kodiranje na sodrzinata Digital Video na nasite Web strani e dobar za prikaz na: Istoriski zbidnuvanja Vremenski sekvenci Nedostapni mesta Vodecki vo odnos na streaming sodrzini e: RealNetworks Najvazni i najcesto upotrebuvani formati na video datoteki se: Apples Quick Time MPEG Sto pretstavuva MPEG? Moving Picture Experts Group Za sto ni koristat audio dokumentite? preraskazuvanje na istoriski zbidnuvanja pozadinska muzika privlekuvanje na vnimanieto na nekoj slucaen korisnik Hardver za digitalizacija na zvukot e: Mikrofon Formati na zvucni datoteki se WAF AIFF AU MIDI MP3 Vo MIDI formatot zvukot se prikazuva kako: tekstualen znak koj reprezentira poedinecna nota na nekoj instrument Funkcijata na APPLET tagot: Vklucuva java applet Funkcijata na EMBED tagot e: bilo koj VM dokument koj koristi Netscape plug-in(Navigator2+,IE3+) Funkcijata na OBJECT tagot e: generalno resenie, se preporacuva od W3C, inkorporiran vo HTML 4.0 Funkcijata na BGSOUND tagot e: vklucuvanje pozadinski audio fajl(IE) Funkcijata na ANCHOR tagot e: link na VM dokumenti nadvor od ramkite na stranata Funkcijata na IMG tagot e: za animirani GIF-ovi, isto taka za VRML(Virtual Reality), kako i .AVI filmovi do DYNSRC atributi(Dynamic Source). Karakteristiki pri koristenje na EMBED tagot se: Se usporuva vcituvanjeto na stranite Razlicni Browser-i razlicno go prifakaat kodot(na pr. Kod koristen za IE ne mora da bide isparven za Netscape) Potreba za razlicni kodeci Predinstaliranite programi vo komjuterot ne mozat da gi prikazat site VM formati <EMBED> tagot: im ovozmozuva na ostanatite mediski tipovi koi ne se direktno podrzani od prebaruvacite da bidat otvoreni so nadvoresni aplikacii AUTOHREF: moze da bide TRUE ili FALSE Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” autoplay=“true”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240”> SRC: go definira URL do dokumentotvo pikseli Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” controller=“false”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” pluginspage=“http://www.apple.com/quicktime/download/”> TARGETn: Vazno e da se koristat ednakvi ID# i za HOTSPOT i za TARGET za sekoja URL referenca Za da se vidi pravilno kontrolerot na filmot potrebno e: dopolnitelnite 16 pikseli da se dodadat na visinata na filmot WIDTH attributot: ja specificira sirinata na vgradeniot dokument vo pikseli Koga bi bilo TRUE, AUTOHREF atributite: pokazuvaat deka bilo koja specificirana URL vo HREF se vcituva momentalno, bez cekanje na klik so mausot Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt ednostaven Vo ranite godini na softverskiot razvoj, celnata grupa bila: Mal broj tehnicki obrzuvani lica Vo ranite godini na softverskiot razvoj, procesot za izrabotka na softver bil: Relativno nedefiniran Vo ranite fazi na softverskiot razvoj korisnicite na softverot: Ne se vodelo griza za korisnicite Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Moznostite na softverot bile ograniceni zaradi slabiot hardver i negovata visoka cena Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Ne postojat nikakvi karakteristiki na softverot Karakteristikite na softverot: Tocni se i dvete tvrdenja Po 1970 godina: Se sozdavaat nacelni upatstva, no sepak bavno se prifakaat i seuste postojat slucai na nedefiniran proces za izrabotka na softver So tekot na vremeto i pojavuvanje na personalite kompjuteri i www celnata grupa na softverskite sistemi vo globalna smisla: Se zgolemuva Celnata grupa na Veb sajtovi koi sodrzat uslugi od javen karakter e: Recisi celata svetska populacija koja ima internet vrska Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt e: Metod na dizajn pri koj vo sekoja faza od razvojot aktivno ucestvo zemaat idnite korisnici na Veb sajtot Korisnicki centriraniot dizajn vo glavno se zanimava so koi karakteristiki na softverot: Korisnost Upotreblivost Korisnosta (usefulness) se odnesuva na: Dali vo opsta smisla sajtot gi zadovoluva potrebite na korisnicite, t.e. dali ova e sajtot koj tie bi sakale da go posetuvaat Korisnosta na informaciite koi gi ima na Veb sajtot Upotreblivosta (usability) se odnesuva na: Detalna analiza na dizajnot na Veb sajtot, „lesnotijata” so koja korisnikot se snaogja na istiot itn. So kolku klika bi trebalo korisnikot da moze da stigne do baranata informacija od pocetnata strana na eden Veb sajt: 3-4 Vo kakvi boi bi trebalo da bidat tekstot i negovata pozadina: Kontrastni Koj tip na fontovi se preporacuvaat za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt Sans-serif Koja e idealnata golemina i tip na font za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt: Sans-serif font so golemina 12 tocki Koe e praviloto za upotreba na zborovi napisani so site golemi bukvi: Treba da se koristat ograniceno, samo koga e neophodno za da se postigne odreden efekt Koja e analogijata za stavanje sminka pri dodavanje graficki elementi vo dizajnot na eden Veb sajt: Ubavo e, no mora da se znae koga da se prestane Zosto treba da se obideme da ja definirame celnata grupa na eden Veb sajt: Za da moze da isporacame sto pokvaliteten proizvod Za da mozeme vo tekot na razvojot na Veb sajtot da vklucime test korisnici koi bi odgovarale na karakteristikite na celnata grupa Kako se odrazuva primenata na korisnicki centriran Veb dizajn na trosocite za proektot: Ima pogolemi trosoci pri pocetokot na proektot, no dobivkite se nekolkukratni vo ponatamosnite fazi Kolku e maksimalnoto vreme na odgovor pred da go izgubime vnimanieto na korisnikot dodeka toj „surfa” na nasiot sajt? 10 sekundi Sto bi trebalo da se napravi dokolku pri odredena operacija vremeto na odgovor na sajtot e pogolemo od maksimalnoto vreme na cekanje pred da se izgubi vnimanieto na korisnikot? Da mu dademe do znaenje na korisnikot deka stanuva zbor za pokompleksna operacija i deka ke mora da poceka poveke od voobicaeno Koj e opsto prifateniot stav vo odnos na upotrebata na ramki (frames) pri izrabotkata na eden Veb sajt? Vo bilo koj slucaj treba da se izbegnuvaat i kako alternativa da se koristat html elementi za postignuvanje na istiot efekt Tekstot na linkovite na Veb sajtot: Treba da ne bide click here tuku da ja opisuva „destinacijata” na konkretniot link Treba da bide nekako obelezan za korisnikot da bide svesen deka toa e link Bojata na samiot link: Site navedeni tvrdenja se tocni Indeks karti Se karti koi se popolneti so temite od sajtot i im se davaat na korisinicite da gi raspredelat vo kategorii Edna karta moze da se naogja vo poveke kategorii Koga sakame da sprovedeme test na odreden izraboten del na sajtot: Na korisnicite im ja zadavame zadacata koja treba da ja izvrsat Vo finalnata live verzija na Veb sajtot postavuvame prasalnici na koi korisnicite bi davale komentari za Veb sajtot i ocekuvame deka: Del od korisnicite koi se zadovolni od sajtot no imaat nekoi mali zabeleski Sistemi za navigacija pri dizajniranje Tocki spored koi se prepoznava profesionalen web sajt se: Nacinot na pretstavuvanje na informaciite na sajtot mora da bide na sto e mozno povisoko nivo. Dobro definiran sistem za navigacija Skladen identitet na lokaciite. Postojano “sveza” sodrzina na sajtot. Sto se podrazbira pod skladen identitet na lokaciite? dosledna tipografija, boja i grafika na stranite na sajtot. Kaj uspesen web sajt najmnogu vnimanie se obratuva na: Funkcionalnosta i kreativnosta, bidejki samo taka moze da se postigne kompleten vpecatok kaj posetitelot. Koi prasanja sto si gi postavuva posetitelot treba da se imaat predvid pri kreiranje na navigacioniot sistem? Kade sum? Kade da odam od ovde? Kako sto treba da se odnesuva eden navigacionen sistem? Mapa za patuvanje Na pocetokot od dizajniranjeto na navigacijata na sto treba da se vnimava? Na home page, bidejki taa bi trebalo da se odnesuva kako raskrsnica. Od tehnicka strana navigacijata moze da se izveduva na slednive nacini: Navigacija vo sklop na HTML dokumentot Navigacija so povikuvanje na objekti von HTML dokumentot Navigacija koja se izveduva od serverska stran, povikuvanje na odreden kod vo HTML dokumentot. Pri navigacija koja se izveduva vo sklop na HTML dokumentot se koristat: mapa na sajtot tekstualna navigacija Pri navigacija koja se izveduva so povikuvanje na odredeni objekti von HTML dokumentot se koristat: mapa na sajtot JavaScript Java Applets CSS DHTML sliki Dokolku koristime Swap Image pri navigacija, koga ke pomineme so gluvceto preku slkata: taa se menuva Koi tipovi na navigacija postojat? Hierarhiska Lokalna Globalna Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto hierarhiskata navigacija? sajtovi koi sodrzat pogolemo kolicestvo na informacii, i najdobra e organizacijata vo forma na drvo ili biblioteka. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto globalna navigacija? sajtovi koi sodrzat pomalo kolicestvo na informacii, i kaj koi lesno i logicno moze da se skokne preku site tocki. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto lokalna navigacija? sajtovi kaj koi sto ima dlabocina na informaciite vo prosireni kategorii. Kade najcesto se postavuvaat kutiite za logiranje (login boxes)? Gore levo Vnatre vo hederot na stranata Kade najcesto se postavuvaat grafici za kupuvanje ( Shopping charts)? Gore desno pred ili vo hederot Koga najcesto se koristat zaostanati troski (Bread-crumb trail)? Najacesto se koristat dokolku se organizira golema kolicina na informacii. Koga najcesto se koristi tab navigacija? Najacesto se koristi koga se navleguva vo nekolku primarni kategorii. Najcesto se inplementira navigaciskiot bar postaven: na levata strana Navigaciskiot bar inplementiran na dnoto od sajtot moze da bide: meni bar, koj koristi graficki i tekstualni linkovi futer,koj sto koristi tekst linkovi 23.Zosto e podobro navigaciskiot bar da bide postaven desno ili levo na sajtot? Poradi toa sto sirocinata na ekranot e pogolema od visinata, a poudobno e da se citaat 60 do 70 karakteri vo eden red. Formiranjeto na mnozestvo od ramki vo koi ke se smesti navigaciskiot bar e poradi? zadrzuvanje na navigacijata bez razlika kolku posetitelot ke skroluva po stranata. pobrzo vcituvanje na stranata. Problem koj sto nastanuva pri koristenje na ramki pri navigacijata ? posetitelot moze dosta lesno da se zbuni potesko moze da se otpecati obelezana stranica Najgolemi problemi pri programski orientiranata navigacija : sajtovite mozat da bidat dosta glamurozni so sto ke se zgolemi vremeto za vcituvanje. sajtovite ne rabotat na site vidovi prebaruvac Koja e najgolemata prednost na sistemot za navigacija „mapa na sajt”? mu obezbeduva na posetitelot so eden pristap na lokacijata da moze da pristapi kon bilo sto na sajtot. Za da se proizvede pointuitivna navigacija najdobro e da se koristi mesana i nadovrzana navigacija Bitno pri dizajniranjeto na navigaciskiot sistem e -obezbeduvanje na alatki (tools) za otskocna navigacija. -da se izbere formiranje na linkovite taka sto tekstot ke ima smisla vo listata na linkovi. Sto pridonesuva dobriot sistem za navigacija? gi zgolemuva logiranjata, kupuvacite, prodavacite i go pravi web sajtot pouspesen. polesna orientacija na posetitelot na sajtot. Nasoki za usability Pred da pocnete so kreiranjeto na eden veb sajt, vazno e da gi definirate: korisnickite pobaruvanja celnata grupa negovata cel Dizajniranjeto na poveke idejni resenija t.n. paralelen dizajn e: korisno pri kreiranjeto na eden veb sajt Sodrzinata na eden veb sajt: e najbiten element e najmnogu podlozen na kritika Koga stanuva zbor za korisnickite pobaruvanja, vazi: kolku e pogolema razmenata na informacii pomegju veb developerot i potencijalnite korisnici, tolku e pogolema moznosta uspesno da gi sovladate nivnite baranja i da napravite uspesen veb sajt Od osobena vaznost pri kreiranjeto na eden veb sajt e: Da gi involvirate samite korisnici Koga stanuva zbor za celite na eden veb sajt, vazi: Celite ja odreduvaat publikata, sodrzinata, funkcijata kako i edinstveniot izgled na na sajtot Postavete performance-celi koi vklucuvaat uspesen rejting i vremeto koe im e potrebno da korisnicite da ja najdat baranata informacija ili preference-celi koi vklucuvaat satisfakcija i prifatenost. Okolu estetikata na eden veb sajt vazi slednovo: e biten element ima pobitni elementi od nea sodrzinata, interakcijata i navigacijatase povazni nasproti boite i dekorativnata grafika Zemanjeto predvid poveke resenija za korisnickiot interfejs vklucuva: kontekstot poradi koj korisnicite ke go posetuvaat veb sajtot koi zadaci najveke bi gi izvrsuvale brzinata na konekcija i tipovite na kompjuteri koi gi imaat evaluacija na prototipovi rezultati od usability testovi Za da postoi golema verojatnost deka vasiot veb sajt bi bil pristapen osigurajte se deka vasiot sajt se naogja pomegju prvite 30 referencirani sajtovi od strana na najgolemiot del na prebaruvaci trudete se da bidete sto pogore vo referenciranite sajtovi od strana na prebaruvacite Dokolku sakate da bidete pomegju prvite referencirani sajtovi obrnete vnimanie na meta-tagovite naslovite na stranite brojot na linkovi Za da vasiot sajt bi bil sto pokorisen, vazno e: korisnikot da ne mora da ceka poveke od nekolku sekundi pri vcituvanje na stranata da ovozmozite printanje na stranite da bide interaktiven Dodeka korisnikot prelistuva eden veb sajt, dobra ideja e da ne go voznemiruvate koristejki pop-up prozorci Za da bi go zgolemile kredibilitetot na vasiot veb sajt neka sajtot izgleda profesionalno ovozmozete arhiva neka artiklite sodrzat citati i referenci Rabotnata memorija kaj normalen korisnik iznesuva Pomnenje na 3-4 informacii vo period od samo nekolku sekundi Vazno za korisnikot pri koristenjeto na eden veb sajt e da ne go uslovuvate koristenjeto na druga strana so informacii od prethodnite da ne mora da pomni informacii za da izvrsi naredna zadaca Pri kreiranjeto na veb sajt obezbeduvanjeto na dopolnitelna poddrska za snaogjanje vo istiot e znacajno formatirejte ja informacijata istovremeno za citanje i printanje obezbedete navremeno izvestuvanje za korisnicite dokolku stranata e programirana za „tajm-aut” Pri podolgo vreme za download ukazete na potrebnoto vreme pritoa davajki ja i brzinata na konekcija t.s. korisnikot da odluci dali ke saka da ceka da soodveten fajl se simne ovozmozete indikator na procesot za da korisnikot bide vo tek so negoviot progres Pri kreiranjeto na eden veb sajt, koi od slednite rezolucii treba da gi imate predvid? 1024x768 800x600 1280x1024 Koga stanuva zbor okolu hardverot i softverot pri kreiranjeto na eden veb sajt dizajnirajte za opstoprifateni prebaruvaci dizajnirajte za tipicna brzina na konekcija. Pocetnata strana pozelno e da ja ogranicite na eden ekran e presudna za prvite impresii na korisnikot Za izgledot na edna strana vazi: umereno kolicestvo na bela povrsina pomalku vaznite informacii ostavete gi na krajot izbegnuvajte go koristenjeto na ramki Od aspekt na usability, pri kreiranjeto na sekoja strana vazno e da bidete konzistentni celo vreme rasporedete gi vaznite informacii (top center) horizontalno skrolanje ne doagja vo predvid Za da imate dobra navigacja na eden sajt preku feedback informirajte go korisnikot kade tocno se naogja na sajtot Za navigacijata na eden veb sajt, vazi: istata se odnesuva na nacinot na koj korisnicite mozat da pristapat do dadena informacija na samiot sajt kaj podolgite strani dobro e da obezbedite „content-list” kon klucnite delovi na stranata stranite koi se strogo navigaciski neka bidat kratki Fontot na glavnata sodrzina na veb stranata neka ne bide pomal od 12 tocki vazno e da e lesno citliv Od aspekt na usability za linkovite na eden veb sajt vazi slednovo: gi pretstavuvaat onie elementi na sajtot koi pri nivno klikanje pricinuvaat vcituvanje na druga strana izbegnuvajte vo istiot sajt koristenje na istoimeni linkovi koi vodat kon razlicni destinacii Koga stanuva zbor za linkovite koi gi sodrzi eden veb sajt ne e losa ideja da se povtoruvaat onie koi vodat do vazni informacii – istite neka se dostapni od poveke mesta na sajtot najdobar izbor se plavata boja za neposeten, dodeka purpurnata za poseten link dobro e da gi oznacite veke posetenite linkovi Vo slucaj koga korisnikot treba da izbere edna od lista so poveke opcii najdobro e da koristite radio buttons Pri koristenje na formi, koi od slednive preporaki se pogresni? niedno od navedenite Od aspekt na usability, pri koristenje na grafika koga se kreira eden veb sajt, treba Da se vmetnuvaat videa i animacii samo dokolku nivnoto prisustvo e znacajno Koga prikazuvanjeto na celosnata golemina na slikata ne e neophodno, da se upotrebuva thumbnail prikaz Web browsers Koi od slednive se veb prelistuvaci? IE 7 IE 5 Mozilla Firefox Safari Koi od slednive se veb prelistuvaci? Opera Firefox Netscape Koi od slednive se veb prelistuvaci? Mozilla Internet Explorer Safari Opera Flock Koj e prviot sirokoprifaten komercijalen web browser? Netscape Navigator Sto e veb prelistuvac? Aplikacija za gledanje veb strani Web prelistuvacite ovozmozuvaat gledanje na dokumenti vo: HTML format Najsiroko koristen veb prelistuvac e: IE HTTP: Go oznacuva protokolot za transfer na podatoci Go oznacuva protokolot za komunikacija so veb serverot Hiperlink e: Tekst koj vodi kon druga strana Tekst koj vodi kon drug del od istata veb strana Slika koja vodi kon druga strana Slika koja vodi kon drug del od istata veb strana Najgolem veb server e: World Wide Web Veb prelistuvacite razgleduvaat strani koi se postaveni: I na WWW i na lokalna mreza URL-to kaj poveketo veb prelistuvaci moze da bide: So HTTP, FTP, Gopher i RTSP Vidovi protokoli se: HTTP FTP Gopher URL-to ja pretstavuva: Adresata na stranata World Wide Web e razvien vo: 1991 godina Netscape rabotel na: Windows Linux Macintosh Internet Explorer e razvien od Microsoft Logoto na Internet Explorer od Microsoft e: Bukvata E Internet Explorer za prvpat bil vklucen vo: Windows 95 Internet Explorer poddrzuva: Ajax JAVA skripti CSS XML Nitu edno od navedenite Mozilla Firefox e: Open-source Logoto na Firefox e: Globus i lisica Logoto na Safari prelistuvacot e: Kompas Internet Explorer raboti na: Windows Macintosh Firefox raboti na: Windows Macintosh Linux Posle IE, najkoristen web browser e? Firefox Safari e razvien od: Apple Ona sto go odvojuva prelistuvacot Opera od drugite e: Dostapnosta do korisnicite so hendikep i osteten vid Opera raboti na: Windows Macintosh Linux Opera tehnoligijata se koristi: Kaj mobilnite telefoni Kaj video igrite Vo Adobe Dreamweaver Web formi Preku koj posrednik formite ovozmozuvaat vnesuvanje na korisnicki podatoci i nivno prosleduvanje do web serverite. CGI Common Gateway Interface Koj skripten jazik koj se kombinira so formite najmnogu se koristi od klient stranata ? JavaScript Serverskite programi moze da bidat napisani kako standarni izvrsni datoteki. Koi izvrsni datoteki mozat da se upotrebat? C/C++ Delphi Visual Basic Java Serverskite programi moze da se napisani i kako skripti koi se interpretiraat vo vreme na povikuvanje. Koi se tie skripti? Tcl PHP ASP Perl Python AppleScript Koi od dolunavedenite se atributi za sozdavanje na web formi? name action get target type Koi od dolunavedenite se elementi koi mu ovozmozuvaat na klientot da vnese podatoci? radio reset text select text area So koj tag se definiraat formite vo HTML? <form> <Form> <FORM> Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje forma za vnesuvanje na tekst? <form> <input type=“text” name=“ime”> </form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></FORM> Koi od slednite e tocniot nacin za definiranje na radio kopce? <form> <input type=“radio” name=“pol” value=“maz”> </form> Sto odreduva <input> tagot koga se definira edna HTML forma? Tipot na atributot Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje na check box? <form> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> <FORM> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> Za sto sluzi elementot select pri definiranje na forma? Pagjacki listi ili menija sto prikazuvaat lista na predmeti za izbor Za sto sluzi atributot METHOD pri definiranje na forma? specificiranje na metodot za prosleduvanje na podatocite( POST ili GET ) Za sto se koristi elementot file pri definiranje na forma? Kontrola za selektiranje dokument za kacuvanje na istiot Za sto se korsti atributot VALUE pri definiranje na forma? specificiranje na inicijalna vrednost Koja e razlikata megju text area i text elementot? Text area dozvoluva poveke redovi na podatoci da se vnesuvaat i prikazuvaat Text ovozmozuva vnesuvanje na edna linija na tekst PHP skriptata moze da: Ispraka podatoci do bazata na podatoci Skladira informacii vo kompjuterot ns korisnikot vo kolacinja Raboti kako log na deden interfejs So pomos na koj atribut formite znaat kade da gi prenesat podatocite? action PHP datotekata koja e locirana od web formata vraka podatoci. Koi atributi gi koristi za vrakanje na podatocite? POST GET Kako se definiraat formi vo Visual Studio i ASP.NET server kontolite? formite mora da pocnuvaat so <form> tagot i toj mora da sodrzi runat=“server” atribut Kolku <form runat=“server”> kontroli mose da sodrzi edna aspx strana? edna Koja od odlunavedenite e pravilno definirana forma vo ASP.NET za server kontola na kopce? <asp:Button id=“id” text=“label” OnClick=“sub” runat=“server” /> Sto ni ukazuva runat=“server” atributot? ukazuva deka formata mora da bide obrabotena na serverot na prilozenite kontroli moze da im pristapat veb skripti. Sto koristat Xforms? XML za definiranje na podatocite i HTML ili XHTML za prikazuvanje na istite Pravilata zaopisuvanje i validacija na Xforms e vo: XML Sto se ovozmozuva so oddeluvanjeto na podatoci od prikazuvanje na istite vo Xforms? Modelot na podatoci da bide nezavisen i da se prikazuva na bilo koj ured So Xforms vlezot na podatoci e opisan vo dva dela. Koi se tie? Xform model ( za da se opisat podatocite i logikata ) Xform user interface ( korisnicki interfejs- za da prikaze i vnese podatoci ) Sto definira Xform model? definira koja forma, koi podatoci gi sodrzi i sto treba da pravi Sto definira Xform user interface? gi definira polinjata za vlez i kako istite treba da bidat prikazani Za sto sluzi <submission> pri definiranje na Xforms? da opise kako da se pratat podatocite JPEG PNG i Gif formati JPEG ,PNG i GIF se: Najcesto upotrebuvanite formati za prikazuvanje na sliki na internet Kratenkata GIF znaci Graphics Interchange Format Koj e opsegot na boi koi gi poddrzuva GIF 256 boi Metodot so koj se vrsi namaluvanje na slikata e poznat pod imeto Kompresija GIF formatot za prikazuvanje na sliki na web podrzuva Sliki i Animacii Ako stavime GIF slika so transparentna(providna) pozadina vo tabela so sina pozadina togas Pozadinata na slikata ke se promeni vo sina Algoritmot za kompresija Lempel-Ziv-Welch(LZV) koj go koristi formatot GIF e vo sopstvenost na Unisys GIF (Graphics Interchange Format) za prv pat e pretstaven vo 1987 Koj za prv pat go pretstavuva GIF kako format za web Kako se narekuvala originalnata verzija na GIF formatot za sliki 87.a Podobrenata verzija na 87.a verzijata 89.a vo sebe vklucuva Podrska za pravenje na poveke sliki vo eden potok vklucuvajki i zbir od specificni aplikacii nareceni application-specific metadata Koi od ovie nameni e karakteristicna za GIFs formatot za sliki GIFs e pogoden za pravenje na sharp-edged line art (kako sto se logoata) so koristenje na limitirano mnozestvo boi GIFs se koristi za skladiranje na boi so namalen spektar koi podocna mozat da se upetrebat za pravenje na igri GIFs se koristi za pravenje na mali animacii kako i filmovi so mala rezolucija PNG e kratenka od Portable Network Graphics Slikite vo PNG formatot mozat da bidat Od 5% do 25% pokompresiracki vo odnos na GIF formatot Od kade poteknuva motivacijata za sozdavanje na PNG formatot Od ranite denovi na 1995 god. Koga LZV algoritmot e patentiran od strana na Unisys Pod koe ime se pojavi PNG verzijata 1.0 RFC 2083 Po sto se razlikuva verzijata 1.1 od verzijata 1.0 Nadopolneta e so 3 novi dodatoci Postojat dva vida na dodatoci na fajlot PNG Kriticni i Pomosni Vo sporedba so GIF formatot PNG formatot Ostvaruva pogolema kompresija i dava posirok spektar na opcii za pravenje providnost(transparencija) na slikata, vklucuvajki vo sebe alpha channel transparencija Nudi posirok spektar na boi,no ne moze da se pravat animacii sto e slucaj vo GIF formatot Vo sporedba so JPG formatot PNG formatot Ima pomala kompresija Vo pogled na skladiranjeto na sliki i tekst PNG e podobar izbor od JPG Vo pogled na editiranje PNG e pokorisen za skladiranje i editiranje na fotografii JPEG e format koj Podrzuva 16.7 milioni boi Glavno se upotrebuva za fotografski sliki ili druga poslozena grafika JPEG znaci Joint Photographic Experts Group Metodot za kompresija na JPEG formatot za sliki e Lossy Compression Pokraj Lossy Compression Metodot postoi i progresiven metod koj Nudi pogolema kompresija od Lossy Compression metodot Ekstenzii na JPEG fajlot se .jpg .jpeg .jpe .jfif .jif Site gorenavedeni JPEG slikite sodrzat sekvenci od markeri sekoj od niv Zapocnuva so 0Xff bajtot koj ponatamu e sleden od bajtot koj go oznacuva vidot na markerot Nekoi markeri gi sodrzat samo tie dva bajti,drugi pak se sledeni so uste dva bajti koi go oznacuvaat cekorot E-marketing online marketing e-marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako online marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com www.ebay.com www.Amazon.com Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Enkripcija Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Nitu edno od navedenite Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatoci na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot sporata internet konekcija Prednosti na internet marketing lesno i eftino se vodi statistika aspektite mozat da bidat testirani Prednosti na internet marketing aspektite mozat da bidat testirani aspektite mozat da bidat mereni Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako affiliate marketing behavioral marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako cause marketing digital marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako e-mail marketing newsletter marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research cause marketing digital marketing Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods publishing Biznis modeli na internet marketing nitu edno od navedenite Biznis modeli na internet marketing publishing “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta geografskata mestopolozba “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored geografskata mestopolozba GIF Sto e GIF Graphic interchange format GIF e format za sliki so 8 bita za piksel Od kolku boi e sostavena paleta na GIF 256 Koja tehnika na kompresija ja koristi GIF LZW Od strana na kogo e prezentiran GIF formatot CompuServe Kako e narecena orginalnata verzija na GIF formatot 87a Na koj princip e baziran GIF89a princip na davanje slika vo logicki, ekran so fiksna golemina Za sto mozat da se iskoristat transparentnite pikseli prezemanje na boi od prethodnata slika Primenata na GIF e siroko rasprostraneta po internetot poradi Sirokata podrska i prenoslivost GIF e Eden od prvite dva formati za sliki koristen na internet Moznosta na GIF89a e smestuvanje na Poveke sliki vo edna datoteka GIF89a se koristi i za pravenje na Ednostavni animacii Ednostavni grafiki, linii, crtani filmovi nikogas ne pokazuvaat potreba od poveke od 256 boi Grafickite karticki od 8-biten bafer Dozvoluvaat samo256 boi Sto e tocno PNG ima podobra kompresija od GIF Formatot na PNG e podobar od formatot na GIF poradi True- color prikazot na sliki PNG bese dizajniran kako zamena za GIF so cel da se izbegne patentot na Unisys za LZW tehnika za kompresija Portable network graphics(PNG) bese dizajniran kako zamena za GIF PNG e Slabo poddrzan od internet prelistuvacite PNG slikite Zafakaat pomalku prostor od GIF Patentot za LZW go imaat Unisys LZW verzijata na algoritmot za kompresiranje e donesena od Terry Welch Vo koja godina e formiran Unisys 1986 PNG e razvien vo 1995 MNG e Varijanta na PNG koja poddrzuva animacija PNG slikite imaat Ist kvalitet so GIF PNG moze da koristi Pogolema paleta na boi od GIF Koja godina e doneseno APNG 2004 GIF animaciite Zafakaat mnogu poveke prostor od MNG GIF e izvaden od CompuServe So cel da go zameni stariot RLE format Registracija na Sajt na Search Engine Koe od navedenite ne e Search Engine: Google Open Directory Koj Search Engine ima najgolema baza na indeksirani podatoci na Veb: Google Internet prebaruvacite i direktoriumite vo princip se isti bidejki: Ne se isti Sto e internet prebaruvacki robot: Programa koja sto gi sledi postavenite linkovi na internet i ja prevzema sodrzinata od sajtot Koj e prviot sozdaden internet prebaruvac: www wanderer Dali internet prebaruvacite go prebaruvaat celiot veb: Ne. Vebot e ogromen taka sto eden prebaruvac nemozi da go prebara celiot inernet Zosto se internet prebaruvacite vazni: Gi podreduvaat podatocite Go olesnuvaat baranjeto na informacii Site navedeni Kako internet prebaruvacite doznavaat za sajtovite na veb: Na dva nacina:prebaruvackio robot go indeksira sajtot, ili e ispraten od covek do internet preabaruvacot Osmosis Sto e MetaSearch Engine: Alatka za prebaruvanje koja koristi tugji indeksiranja Sto e PageRank? Na toj nacin Google odreduva kolku e relevanten nekoj sajt Sto e eden Internet prebaruvac: golema baza na podatoci koi listaat sajtovi na internet Internet prebaruvackiot pajak: Ne moze da gi indeksira site sajtovi na internet Koj od HTML tagovite ima najgolema tezina spored Google: <title> tagot Google direktoriumot zema listanja od: DMOZ Koj nacin za optimizacija na sajtot e podobar: Sekoja nova html strana da ima poseben <title> tag So sto ke se podobri rangiranjeto na nekoj sajt: So nadvoresni linkovi koi vodat do toj sajt Kako ke znaete deka ste banirani od Google: Pri baranje na sajtot na Google nego go nema Koj internet prebaruvac se smeta za najseriozen konkurent na Google: Yahoo Kolku cesto da se isppraka sajtot do internet prebaruvacite: Se dodeka ne se pojavi vo bazata za listanje Sto znaci optimizacija na eden sajt: Najdobro mozno rangiranje po klucni zborovi Kaj Internet direktoriumite : Sajtovite koi se prakaat se pregleduvaat od covek DHTML Event Model Koja akcija od korisnikot moze da predizvika nastan vo DHTML: Vnesuvanje na vrednost Dvizenje na gluvceto Nastan-Event e: Rezultatot posle interakcijata pomegu korisnik i web strana vo DHTML Edna od klucnite raboti za izrabotna na dinamicka veb strana e upotrebata na: Event hendleri Nastanot sto se pri kliknuvanje na levoto kopce od glusecot se narekuva: ONCLICK Nastanot sto se javuva pri vcituvanjeto na stranicata, se narekuva: ONLOAD Koga nekoj objekt ke go zavrsi svoeto vcituvanje velime deka se pojavil: ONLOAD nastan Nastanot sto se javuva pri kliknuvanje na kopceto submit se narekuva: ONSUBMIT Ako sakame da upotrebime nastan sto ke gi vrati podatocite vo prvobitnata sostojba, ke upotrebime: ONRESET Nastanot sto najveke se pojavuva vo DHTML se narekuva: ONCLICK Nastanot sto se javuva po napustanjeto na kursorot na gluvceto od nekoj obejkt se narekuva: ONMOUSEOUT Nastanot sto se javuva pri pozioniranje na kursorot na gluvceto vrz nekoj objekt se narekuva: ONMOUSEOVER Ako go pozicionirame kursorot na kluvceto vrz nekoj objekt i toa rezultira so nekoj nastan, toj nastan ke se narekuva: ONMOUSEOVER Koga ja menuvame lokacijata ne nekoj objekt so dvizenje na glusecot se upotrebuva nastanot: ONMOUSEMOVE ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML se startuva koga: Kursorot na gluvceto ke go napusti objektot ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML se startuva: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje i pritoa ja menuva lokacijata na objektot ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML nema da se startuva: Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONMOUSEOVER nastanot vo DHTML se startuva koga: Kursorot na gluvceto ke pomine nad objektot-nastan ONMOUSEOVER nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto nema da pomine nad objektot-nastan Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONCLICK nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke bide pritisnato levoto kopce na glusecot ONCLICK nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Ke bidat vneseni podatoci Ke bide prisnato alt+f4 na tastaturata ONERROR nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke se pojavi greska pri vcituvanje na objektot ONERROR nastanot nema da se startuva koga: Nema da se pojavi greska pri vcituvanje na objektot Ke se startuva ONCLICK nastanot ONSUBMIT nastanot se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto submit ONSUBMIT nastanot nema da se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto reset Posle kliknuvanje na kopceto back ONRESET nastanot vo DHTML se javuva koga: Ke se klikne na kopceto reset ONRESET nastanot vo DHTML ne se javuva koga: Ke se klikne na kopceto submit Ke se klikne na kopceto reload ONLOAD nastanot se startuva koga: Objektot uspesno ke go zavrsi vcituvanjeto ONLOAD nastanot nema da se startuva: Koga objektot nema da go zavrsi svoeto vcituvanje Koga objektot ke se izbrise od listata na objekti Parametrite sto gi sodrzi ONERROR nastanot se: Tipot na greskata Broj na linijata kade sto se pojavila greskata Organizacija na veb sajt Sodrzinata treba da e Korisna i dobro napisana Spdrzinata treba da Zadovoli pogolema grupa na korisnici Kriticnite informacii treba da se postavat Vo gorniot del od stranata Koja struktura bi ja napravila pointeresna stranata za korisnikot Logickata Kolkav procent od korisnicite gi citaat samo naslovite na edna Web strana 80 Koga korisnicite prelistuvaat treba Da ne pomnat naslovi Koga ima poveke naslovi so ista sodrzina Tie se grupiraat Grupiranjeto ovozmozuva Minimizacija od pregleduvanje Glavnite informacii treba da se prikazat Blizu naslovnata strana Vaznite sodrzini treba da se na kolku klika od naslovnata Od 2 do 3 Premnogu sodrzini na edna strana e Ne prakticno So pregleduvanje na grupi Im se ovozmozuva na korisnicite podobar preled na sodrzinata Ovozmozuvanjeto na izbor na grupa E prakticno i korisno Od kolku boi e optimalnata grupacija na sodrzinata 5 Grupiranjeto so boi ovozmozuva Pobrz i polesen pregled na sodrzinite Kolku boi moze da razlikuva covekot bez da se zamara 10 Sodrzinite so Ista boja e grupiraat Odvlekuvanjeto na vnimanieto na korisnicite so nepotrebna sodrzina e Ne prakticno Kolku poveke kliknuvanja ima Tolku pogolemi greski korisnikot moze da napravi pri izborot Ako nekoj naslov treba da se zapazi Treba da se pojavuva na sekoja strana Kolkav procent od korisnicite go citaat sekoj zbor na stranata 16 Korisnicite koi pregleduvaat Citaat samo naslovi Dobar dizajn na stranata ovozmozuva Podobra razbirlivost na sodrzinata Sodrzinite so Ista boja na pozadinata se smetaat za sodrzini od ista grupa Korisnicite klikaat Dodeka mislat deka se na pat do svojata cel Na korisnicite treba Da im se zadrzi vnimanieto Na korisnicite treba da Im se ovozmozi sami da si ja podesat rabotnata povrsina So grupiranje Se doveduva do polesno prebaruvanje DHTML Pogolemiot del od DHTML e specificiran vo HTML 4.0. DHTML e: Dynamic HyperText Markup Language. DHTML e mesavina od: HTML, JavaScript, CSS. HTML HTML e kratenka od: HyperText Markup Language. HTML e: Vestacki jazik. HTML dokumentite imaat ekstenzija: .html ili .htm HTML e napisan vo forma na: Tagovi, opkolen so aglesti zagradi. Osnovnata struktura za HTML se: Elementite. Elementite imaat dve osnovni svojstva: Atributi i sodrzina. Koi od ovie se markiracki elemnti koi se koristat vo HTML: Strukturno markiranje, prezentiracko markiranje, markiranje na hipertekst. Strukturnoto markiranje: Ja pojasnuva celta na tekstot. Prezentiracko markiranje: Ja pojasnuva pojavata na tekstot, bez obzir na funkcijata. Markiranje na hipertekst e: Povrzuvanje na dva dokumenta taka sto promenite izvrseni vo edniot se preslikuvaat i vo drugiot dokument. Najmnogu od atributite na nekoj element se parovi od: Ime - vrednost. Atributite se pisuvaat: Vo pocetniot tag na elementot posle imeto na elementot. Poveketo elementi mozat da primaat nekolku cesti atributi: id atributot i atributot class. ID atributot ovozmozuva: Unikaten identifikator za element niz celiot dokument. Atributot class obezbeduva: Nacin za klasificiranje slicni elementi za prezentaciska namera. JavaScript Java Script e: skriptiracki jazik JavaScript e proizvod na koja kompanija? Sun Microsystems Koristenjeto na JavaScript se oznacuva so tagot: JavaScript ne bara programerski znaenja za da moze da se koristi CSS CSS: se pisuva vo dokumenti so nastavka .css Najcestata primena na CSS e: da gi razubavuva stranicite CSS ima: svoja sema na prioriteti So koristenje na CSS ona sto go gledame moze da bide razlicno od ona sto ke se ispecati Elementi na veb sajt Checkbox se koristi: Za izbor na edene element Vo kolku reda se pisuva tekstot vo text field: Vo eden red Kakvi se smetaat elemetite na veb sajtot: Apstraktni Konkretni Sto moze da se napravi za da se podobri navigacijata na eden sajt? Da se prikaze mapa na sajtot Da se koristat kratki URL Da ima prebaruvac na sajtot Sto e mapirana slika? Slika podelena na delovi kade klikanje na sekoj del vodi kon nov link Koga ke klikneme na radio button: Starata selekcija se gubi, a novata ostanuva Kakva treba da bide sodrzinata na stranata? Originalna Navremena Tocna Vo kakov format se najcesto slikite koi se postavuvaat na veb strani? JPG PNG GIF Koi se primeri na interaktivna veb strana? Strana koja menuva boi koga ke vneseme parametar Dali mapiranite sliki se element na eden veb sajt? Da Kako e popozelno da se pretstavi informacijata na eden veb sajt? Na poveke mali delovi smesteni na poveke strani Goleminata na edna tabela moze da bide: Fiksna (so odnapred zadadena dimenzija) Prisposobliva prema monitorot na koj se gleda Kakvi vidovi na kopcinja postojat? Submit Reset Button Koj gi dodeluva URL adresite? IANA (Internet Assigned Numbers Authority) Dali moze da se izbrise vnesena selekcija vo radio button? Ne Prosecno kolku klika bi trebalo da napravi korisnikot za da sitgne do baranata informacija? 5 Sto bi promenile na eden sajt za da bide polesno uporebuvan od lica so poteskotii vo gledanjeto? Zgolemuvanje na fontot na tekstot Zvucni informacii pri selektiranje na element so gluvceto Pogolemi sliki Site navedeni Kade treba da se postavuvaat najvaznite informacii? Na vrvot na stranata Koi formati imaat elementite koi se upotrebuvaat za reklami? GIF PNG SWF (Flash) Web odanocuvanje Dali malite trgovci plakaat isti danoci kako i online trgovcite? Da, treba da plakaat isti danoci Dali postojat internacionalni danocni servisi? Postojat i dejstvuvaat pomegju finansiskoto izvestuvanje i danocnoto izvestuvanje Sto e tocno vo vrska so odanocuvanjata koi se vrsat online? ovozmozuva sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Zosto e potrebno online odanocuvanjeto? Poradi globalizacijata i zgolemenite aktivnosti preku granicite na drzavite, danocnite profesionalci imaat potreba da dobijat detali za postoeckite danocni stapki Na kolku vreme se obnovuvaat online odanocuvanjata? Na godisno nivo no, bi trebalo da e pocesto Na 6 meseci Koj treba da go obnovuva online odanocuvanjeto? Lokalni specijalisti koi se na teren i gi razbiraat site promeni Kakvi tipovi na produkti se najpovolni za Full-Fledged E-tailing? Mozat site produkti da se prodavaat preku Internet So digitaliziranje na produkti se: Ovozmozuva pogolema dostapnost Moze da se vidat karakteristikite na sekoj od produkt Dali e mozno elektronsko popolnuvanje i plakanje na danok? Mozno e, bez razlika dali se raboti za profesionalen danok ili sopstven danok IRS: nudi soodvetni programi za da go napravi plakanjeto i popolnuvanjeto polesno Sto e EFTPS? Electronic Federal Tax Payment System Elektronskoto plakanje: Trosi pomalku vreme i griza za danocite i ovozmozuva poveke vreme za biznisot EFW Electronic funds withdrawal Plakanje danok so kreditni karticki moze da se izvrsi so: American Express Card Discover Card Master Card Visa Card Danok moze da se plaka so: Plakanje so kreditna karticka besplaten povik poseta na veb sajt, baraniot vlog ke bide upravuvan od strana na servis provajderot vrz osnova na sumata koja ja plakate Zdruzenijata: dokumentiraat godisen danocen prihod so IRS IRS ovozmozuva: Zastita na pravata na plakacite na danok Privatnost i doverlivost Pomos so nereslivi danocni problemi Koj nudi programi za plakanje na danoci? IRS Koj ovozmozuva da se zastedi vreme za plakanjeto danoci? Elektronskoto plakanje Sopstven danok moze da se plati: Elektronski Profesionalen danok moze da se plati: Elektronski Sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Ovozmozuva online odanocuvanjeto Sto e IRS ID? Identifikacionen broj na danocen obvrznik Bezbednosen broj EIN e: Employer ID Number federalen identifikacionen danocen broj broj na danocen obvrznik ID Number se koristi za: vrakanje na danoci identifikaciski danocen broj Za kompaniite koi operiraat vo Evropa stanuva se povazno da se determinira Evropska danocna strategija pokazuvaat zgolemen interes za toa kako da dojdat do informacija za rizicite i moznostite povrzani so zakonite na EU American Express ovozmozuva: Sigurni plakanja preku Web Transakcii za mali biznisi Privatni plakanja Online Program Management Ovozmozuva zaednicite da upravuvaat so zaednicki profili na pogolem broj na vrabotuvanja Privatni plakanja Private Payments Obezbedeni edinstven broj na profili za sekoe kupuvanje poedinecno Blue: Im ovozomozuva na sopstvenicite na biznisot da upravuvaat so transakcii online i offline Digitalen kes Kako uste se narekuvaat digitalnite pari: digital cash Electronic money e-money electronic cash electronic currency digital money digital currency Digitalnite pari se razmenuvaat: po elektronski pat Elektronskite pari se smestuvaat vo: vo kompjuter Brojot na digitalna para e: unikaten kriptiran seriski broj Brojot na digitalna para go izdava: banka Digitalnite pari se: anonimni reupotreblivi Sertifikatot na dgitalnite pari: moze da bide povtorno iskoristen Digitalnite pari: imaat moznost da patuvaat preku nacionalnite granici Za da se pratat digitalni pari potrebno e: kompjuterskata mreza internet sistem za skladiranje na digitalnite vrednosti Za da se dobie sertifikat, mora klientot da poseduva smetka vo: banka Koga ke kupi klientot digitalni pari: vistinski pari mu se povleceni od smetkata Klientite: mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari Klientite mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari so koristenje na nivnite: kreditni karticki Klientot ke go prenese sertifikatot kaj trgovecot za da: ja plati stokata ili uslugata Za pogolema trgovija, trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite Trgovrc go vlozuva brojot na parite vo nekoja banka koja go poddrzuva toj sistem Klientite gi prakaat parite: i na trgovci i na klienti Trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite so toa sto ke iskontaktira so bankata koja go izdala toj broj Elektoronskite pari: se kompjuterski poraki imaat digitalen potpis Postojat elektronski pari nareceni uste i: Off-line Kaj off-line elektronski pari: trgovecot nema potreba da se povrzuva so banka pred da gi prifati od klientot Trgovecot, digitalnite pari: moze da gi pretvori vo vistinski pari Sumite na e-parite se najcesto: mali Se ocekuva od digitalnite pari: da gi zamenat transakciite na kreditni ili debitni karticki Se ocekuva od digitalnite pari: da bidat koristeni od sto porazlicen hardver da bidat povrzani so poveke bankarski smetki E-parite mozat da donesat golemi pridobivki kako sto se udobnost i privatnost zgolemena efikasnost na transakcii pomali transakciski provizii Elektronskite pari mozat da bidat prateni preku: Internet email WWW Digitalniot potpis moze da bide prepoznaen vrz baza na matematicki relacii (vrski) Klientot: moze da gi iskoristi samo ednas Trgovcite: moze da gi skladiraat parite samo ednas Arhitektura na Web sajt Koi se glavnite karakteristki na Arhitekturata na eden web sajt: Navigacioni sistemi Organizacija na proekti na sajtot Struktura na sajtot Site navedeni Sto treba da se odredi pred da se dizajnira eden Web sajt? treba da se oredi temata i karakteristikite na web sajtot treba da se oredi navigacija i prebaruvackite karakteristiki. Koi se navigacioni elementi? Index pages Size Shape Location Color scheme So sto e ostvarena navigacijata na Web sajtot? So kolekcija od linkovi Sto se formira so kolekcijata od linkovi? Web Site Navigation Menu Web Site Navigation Bar Navigaciskoto meni ili lenta obicno se naogja: Vertikalno na levata strana na Web sajtot Horizontalno na gorniot del na Web sajtot Koi kopcinja najcesto se naogjaat vo navigaciskoto meni: Back Forward History Bookmarks Navigacioni sistemi se: Hierarchical navigation system Site-wide navigation system Index pages Guided Tour pages Navigacija niz celiot Web sajt znaci: odenje od edno messto do drugo so klikanje na elementite koi dejstvuvaat kako linkovi Kakvi mozat da bidat elementite koi dejstvuvaat kako linkovi? zborovi ili frazi vgradeni vo tektstot grafikata kako crtezi ili sliki razlicni tipovi na animacii Sto ovozmozuva Site-wide navigacioniot sistem? Golema fleksibilnost na lateralni i vertikalni dvizenja nasekade vo vnatresnosta na sajtot Site-wide navigacioniot sistem ovozmozuva linkovi od: Vtoro nivo Treto nivo Vo Ad hoc navigacionen sistem vnatresnite linkovi se: specificni zborovi Sto bi trebalo da vklucuvaat linkovite vo Ad hoc navigacionen sistem? samo imenki i glagoli Kakvi se vnatresnite linkovi vo Ad hoc navigacionen sistem? najmalku efektivni teski za citenje Dopolnitelni elementi od koi e sostaven Standard header/footer se: Page or Home Page URL Contact Information Last Updated field Kade e lociran Navigation bars navigacioniot sistem? desno i/ili vo gorniot del od stranicata Vo sto pomaga Frames navigacioniot sistem? vo organizacija na informaciite Koi problemi se javuvaat so koristenje na Frames navigacioniot sistem? Bavno ja otvora i prikazuva stranicata Mnogu potesko e za korisnikot da pristapi do “bookmark” specijalniot pogled i lesno da se vrati nazad Lesno se zaboravaat pravilnite kodovi na linkovite Sto se obezbeduva so Pull-Down menus? dobar nacin da se pristapi do mnogu slicni tipovi na linkovi Sto pobaruvaat Table of Contents pages? pobaruvaat mnogu intelektualna energija So sto se slicni Index pages? so pecatenite indeksi Sto vrakaat Site Map stranicite? grafickata reprezentacija na sajtot Guided Tour pages: retko se koristat Vrz koj del na Web sajtot deluva organizacijata na proektite? fizickiot del Tipovi na organizacija na proektite se: Exat Organization Schemes Alphabetical Chronological Geographical Hierarhical Site gore navedeni Pri labeliranje na organizacijata na proektite linkovite treba: vnimatelno da se labeliraat Sto se koristi kako atribut na labelite? HTML 4 “TITLE” Na sto treba da se vnimava koga se kreira Web sajtot? sekoja stranica da nema poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata sekoja stranica da ima poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata Kakov treba da bide Web sajtot? Da bide lesen za koristenje, korisnicite sto podolgo da ostanuvaat na sajtot, i da mozat mnogu raboti da vidat od sajtot Accessibility Accessibility e generalen poim koj se koristi za da se opise stepenot do koj nekoj produkt e prifatliv od kolku sto moze poveke lugje Accessibility moze da se razgleduva kako moznosta da se iskoristi funkcionalnosta na nekoj sistem ili entitet Accessibility se fokusira na lugjeto so posebni potrebi i nivnoto pravo da pristapat odredeni entiteti i tehnologii Accessibility Ne treba da se istovetuva so usability, koe se koristi za da opise moznosta na nekoj produkt da se iskoristi od odredeni korisnici za da se postigne nekoja specificna cel Accessibility i usability se dva razlicni poimi Web accessibility znaci deka lugje so posebni potrebi mozat da go koristat web-ot lugjeto so posebni potrebi mozat da percepiraat, razberat i da komuniciraat so web-ot i deka tie moze da doprinesuvaat za web-ot Momentalno poveketo veb strani i veb softver imaat “pristapni barieri” koi sto im go oteznuvaat ili go pravat nevozmozno za mnogu lugje so posebni potrebi da go koristat web-ot Sto poveke pristapni veb stranite i softverot stanuva tolku poveke ke mozat lugjeto so posebni potrebi da go koristat i da doprinesuvaat za web-ot Klucniot princip na Web accessibility e dizajniranje na veb strani i softver koj e fleksibilen i bi zadovolile razlicni korisnicki potrebi i situacii Od golemo znacenje e web-ot da bide pristapen so cel da se ovozmozi ednakva pristapnost i ednakva moznost za lugjeto so posebni potrebi Pristapnite barieri za audio i vizuelni podatoci lesno mozat da bidat premosteni so koristenje na web tehnologiite Fokusot na Web accessibility e svrten kon odgovornosta na web dizajnerite WAI e kratenka od Web Accessibility Initiative Edna od ulogite na Web accessibility inicijativata (WAI) e da razvie tehniki koi gi opisuva resenijata za izrabotka na veb strani i veb softver Kompleksnosta za edna strana da se napravi pristapna zavisi od slednite faktori vidot na sodrzinata kompleksnosta na veb stranata alatkite koi se koristeni za nejzina izrabotka okolinata vo koja e izrabotena stranata goleminata na stranata Popravanjeto na napristapnite veb strani moze da pobaruva znacitelen trud ako Stranite ne se kodirani pravilno vo standarden XHTML stranite se so multimedijalna sodrzina Vo proces na razvivanje ili re-dizajniranje na strana primenuvanjeto na accessibility tehnikite uste vo rana faza kako i vo tekot na celiot proces moze da pomogne da se otkrijat accessibility problemite porano koga e polesno da se identifikuvaat Od golemo znacenje e nekolku razlicni komponenti od razvivanjeto na veb stranata i interakcijata so nea da rabotat zaedno so cel veb stranata da bide pristapna na lugje so posebni potrebi. Vo ovie komponenti spagjaat Sodrzina – informaciite vo veb stranata ili veb aplikacijata vo koi spagjaat: tekst, sliki, zvuci, kod koj ja definira strukturata itn Veb prelistuvaci i media pleeri Pristapni tehnologii, kako sto se: citaci na ekrani, alternativni tastaturi i dr Korisnickoto znaenje, iskustvo i vo nekoi slucai adaptivnite strategii vo koristenjeto na Web Developers - dizajneri, koderi, avtori itn. Softverot koristen za razvivanje na veb stranite Alatkite za proverka na pristapnosta na stranata se HTML validatori CSS validatori Alternativniot tekst na nekoja slika se opisuva so atributot ALT Koi od slednite se WAI standardi WCAG ATAG UAAG WCAG e kratenka od Web Content Accessibility Guidelines ATAG e kratenka od Authoring Tool Accessibility Guidelines UAAG e kratenka od User Agent Accessibility Guidelines WCAG, ATAG i UAAG definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti Pristapnite tehnologii ovozmozuvaat pristap do alternativniot tekst na razlicni nacini Koga pristapnite moznosti se implementirani vo edna komponenta togas golema e moznosta da gi implementiraat i drugite komponenti Ako nekoja pristapna tehnika ne e implementirana od edna komponenta togas ima mala motivacija za drugite komponenti da ja implementiraat zosto nema da ima rezultat vo pristapnosta na produktot Koga nekoja komponenta ima slaba accessibility podrska drugite komponenti mozat da nadomestat preku naogjanje na zaobikolni patista za toa da se ostvari Ponekogas slab pristap do nekoja komponenta nemoze da se nadoknadi od nekoja druga komponenta i rezultatot e nepristapni veb strani koi e nevozmozno za nekoi lugje so posebni potrebi da gi koristat se odrazuva i na drugite komponenti Komponentite moraat da rabotat zaedno so cel stranata da bide pristapna. Kako na primer, za alternativniot tekst na slikite Tehnickite specifikacii go odreduvaat alternativniot tekst (HTML go definira alternativniot tekst atribut (alt) na slikata (img)) WAI standardi – WCAG, ATAG i UAAG - definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti 1 the following example is from the IBM home page.what type of content organization approach is it? -Audience-oriented 2.so slikatab bese a odgovor e -How frequently users are exepcted to use the site 3.Match the four focal points of disign with their intended goal:Creating natural and productive input and output -Interaction design 4.Internet marketing should be used in place of traditional mmarketing to create the most offective corporated marketing strategy -false 5.Assessing the demand for gigital services(the online revenue contribution) is an example of: -anticipating customer requirements 6.Using the interent for marketing research to find out customers needs and wants is an example of” -identifyting customer requirements 7-Opt-in e-mail is part of affiliate marketing--a company can market its product and services to people who have granted permission -true 8.Spamming is mass e-mailin to? -people who have not expressed interest in receiving the e-mails 9.A reserve price is set by a consumer on a comparison pricing web site to find the lowest price for a product? -false 10.Online shopping malls allow consumer to purchase product from ? -many different stores in a single transaction 11.The shopping cart allows entrepreneurs to conduct live autoction over the web ? -false 12.To conduct storefront e-commerce merchants need to organize ? -online catalogs of products 13>The nemae-your-price model allows people to ? -set their prefered price for product and services 14.Authentication verifies that? -the person is in fact who they say the are 15.Authorization verifies that? -that the money is available to make the transaction 16.Digityal cash allows people who do not have credit cards to shop online? -true 17.So koj tag moze dase iscrta kvadrat vo SVG? -so<rect>tagot -so<polygon>tagot 18.Koi od slednite oblici se osnovni SVG oblici? -pravoagolnik -linija -poligon pateka -elipsa -krug 19.Koi se tipovi na graficki objekt SVG? -vektorski graficki oblici -sliki bazirani na rasterska grafika tekst 20.SVG Tiny mobilniot profil e definiran za -mobilni telefoni 21.Sorastegnuvanje na SVG slikite? -go zacuvuvat svojot kfalitet 22.Linija vo SVG se scrtuva so? -so opredeluva na kordinatite na dve tocki za pocetok i kraj na linijata 23.Koj tag se koristi za vklucuvanje na SVG datoteka vo HTML dokument? -embed -object -iframe 24.Koi se slicnostite pomegju Flash i SVG tehnologite? -se bazirat na vektorska grafika - i dvete se skriptiracki 25.SVG grafikatra e? -vektorska 26.Za sto sluzat cx i cy svojsvata na tagot <ellipse>vo SVG? -za definiranje na xi y koordinatitre na centarot na elipsata 27.Prednoswtite od koristenje na offline digitalen kesh se? -Mnogu e -poeftin za koristenje od onlibe digitalen 28.Bankite i potroshuvacite gi koristat svoite klucevi za? -enkriptiranje i potpishuvanje na blokovite od digitalni podatoci 29.Dobrite sistemi za digitalen kesh? -mora da se vo sostojba da didektirat i sprecuvat dvojno troshenje 30.Za sto sluzi cipot vo offline sistemi za digitalen kesh? -sodrzi mini baza vo koja se cuvat potrposheni delovi od digitalniot kesh 1 the following example is from the IBM home page.what type of content organization approach is it? -Audience-oriented 2.so slikatab bese a odgovor e -How frequently users are exepcted to use the site 3.Match the four focal points of disign with their intended goal:Creating natural and productive input and output -Interaction design 4.Internet marketing should be used in place of traditional mmarketing to create the most offective corporated marketing strategy -false 5.Assessing the demand for gigital services(the online revenue contribution) is an example of: -anticipating customer requirements 6.Using the interent for marketing research to find out customers needs and wants is an example of” -identifyting customer requirements 7-Opt-in e-mail is part of affiliate marketing--a company can market its product and services to people who have granted permission -true 8.Spamming is mass e-mailin to? -people who have not expressed interest in receiving the e-mails 9.A reserve price is set by a consumer on a comparison pricing web site to find the lowest price for a product? -false 10.Online shopping malls allow consumer to purchase product from ? -many different stores in a single transaction 11.The shopping cart allows entrepreneurs to conduct live autoction over the web ? -false 12.To conduct storefront e-commerce merchants need to organize ? -online catalogs of products 13>The nemae-your-price model allows people to ? -set their prefered price for product and services 14.Authentication verifies that? -the person is in fact who they say the are 15.Authorization verifies that? -that the money is available to make the transaction 16.Digityal cash allows people who do not have credit cards to shop online? -true 17.So koj tag moze dase iscrta kvadrat vo SVG? -so<rect>tagot -so<polygon>tagot 18.Koi od slednite oblici se osnovni SVG oblici? -pravoagolnik -linija -poligon pateka -elipsa -krug 19.Koi se tipovi na graficki objekt SVG? -vektorski graficki oblici -sliki bazirani na rasterska grafika tekst 20.SVG Tiny mobilniot profil e definiran za -mobilni telefoni 21.Sorastegnuvanje na SVG slikite? -go zacuvuvat svojot kfalitet 22.Linija vo SVG se scrtuva so? -so opredeluva na kordinatite na dve tocki za pocetok i kraj na linijata 23.Koj tag se koristi za vklucuvanje na SVG datoteka vo HTML dokument? -embed -object -iframe 24.Koi se slicnostite pomegju Flash i SVG tehnologite? -se bazirat na vektorska grafika - i dvete se skriptiracki 25.SVG grafikatra e? -vektorska 26.Za sto sluzat cx i cy svojsvata na tagot <ellipse>vo SVG? -za definiranje na xi y koordinatitre na centarot na elipsata 27.Prednoswtite od koristenje na offline digitalen kesh se? -Mnogu e -poeftin za koristenje od onlibe digitalen 28.Bankite i potroshuvacite gi koristat svoite klucevi za? -enkriptiranje i potpishuvanje na blokovite od digitalni podatoci 29.Dobrite sistemi za digitalen kesh? -mora da se vo sostojba da didektirat i sprecuvat dvojno troshenje 30.Za sto sluzi cipot vo offline sistemi za digitalen kesh? -sodrzi mini baza vo koja se cuvat potrposheni delovi od digitalniot kesh Koj e prviot web prelistuvac so koj se gledale sliki Mosaic Koj e prviot format upotreben za prikazuvanje na sliki kaj web prelistuvacite GIF Vo koi formati mozat da se prikazuvaat animacii, 3D i sliki kaj web prelistuvacite SWF format Koi se moderni softveri za web grafika Adobe Photoshop GIMP Koja aplikacija ja imaat korisnicite na Microsoft za web grafika Ms Paint Sto znaci GIF Graphics Interchange Format Sto pretstavuva GIF 8-bit na piksel bitmap forma Od strana na kogo bese pretstaven GIF CompuServe Od kolku razlicni boi e sostavena paletat na GIF 256 So pomos na koja tehnika se izvrsuva kompresiranjeto na sliki kaj GIF Lempel-Ziv-Welch (LZW) Sto znaci PNG Portable Network Graphics Koj nacin na kompresija koristi PNG Lossless data compression Kakvo isprepletuvanje koristi PNG formatot Dvodimenzionalno so 7 premini Sto znaci JPEG Joint Photographic Experts Group Koj metod na kompresija e voobicaen kaj JPEG Metod na lossy compression Koi se najcestite koristeni ekstenzii kaj JPEG .jpeg .jpg Od sto se sostoi edna slika vo JPEG Od sekvenca od markeri Sto znaci SVG Scalable Vector Graphics Vo koj jazik se koristi SVG XML Koi tipovi na objekti gi ovozmozuva SVG Vektorska grafika Rasterska Grafika Tekst Koj format e standard za animacija na SVG SMIL SMIL Sto e SMIL ? Synchronized Multimedia Integration Language SMIL e ? W3C standard SMIL e slicen na HTML SMIL : Mora da sodrzi body tag Moze da sodrzi head tag SMIL datotekite imaat ekstenzija : smil smi Vo koi dokumenti mozat da se integriraat SMIL elementite ? HTML HTML dokumentite koi sto imaat integrirano vo sebe SMIL elementi so upotreba na time namespace, mozat da se pregleduvaat preku ? Internet Explorer Za da mozat SMIL prezentaciite da se prikazuvaat preku Internet Explorer potrebno e vo HTML dokumentot da se definira namespace –ot ? time Vremetraenjeto na prezentacijata vo SMIL se opredeluva so atributot ? dur Atributot so koj sto se odreduva koga da zapocne SMIL prezentacijata e ? begin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zapocne da se prikazuva od nejzinata treta sekunda ? clipBegin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zavrsi so prikazuvanje na nejzinata deseta sekunda ? clipEnd Koj e tagot vo SMIL so koj sto se definira sekvenca ? < seq > Koj atribut treba da go upotrebime kaj SMIL tagot <seq> za definiranje na interaciite na sekvencata ? repeatCount Moznosta za prikazuvanje na poveke multimedijalni sodrzini odednas kaj SMIL se postignuva so tagot ? <par> So koj atribut kaj tagot <per> kaj SMIL se vrsi sinhronizacija na sodrzinata ? endsync Tranziciite kaj SMIL se postignuvaat so upotreba na tagot ? <transitionfilter> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira animacija vo SMIL e ? <animation> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira zvuk vo SMIL e ? <audio> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira paleta(cetkicka) vo SMIL e ? <brush> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira slika vo SMIL e ? Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definiraat parametri vo SMIL e ? Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira dinamicki medija objekti vo SMIL e ? <ref> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira tekst vo SMIL e ? <text> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira potok na tekst <textstream> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira video vo SMIL e ? <video> Koj atribut kaj medija elementite kaj SMIL e zadolzitelen ? src Sto definira atributot “from” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira pocetna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot “to” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira krajna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot mode vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira mod na tranzicijata Sto definira atributot type vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira tip na tranzicijata Koi od navedenite linii kod se tocni ? <img class=“t” src=“image1.gif” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Flash Sto e fles (flash)? Multimedijalna programa za grafika nameneta za veb Kakva grafika koristi fles(flash)? Vektorska So skalabilnosta na fles grafikata ne se gubi vo kvalitet Fles grafikite se startuvaat mnogu pobrzo od animiranite sliki Fles (flash) dozvoluva interaktivnost Fles (flash) e studentska idea na DZonatan Gaj Fles sodrzi skriptiracki jazik narecen Action Script So fles (flash) najcesto se pravat multimedijalni aplikacii igri filmovi Besplatni a dovolno konkurentni alternativi za fles (flash) se SMIL SVG Flash Player mozat da se koristat na slednite oprerativni sistemi: Windows Mac OS Linux Vo sporedba so Java, Acrobat Reader i QuickTime, Flash Player ima mala instalaciona golemina brzo prevzemacko vreme brzo inicijaliziracko vreme Virtuelni direktoriumi: Sto e virtuelen direktorium? folder Sto e LDAP: Lightweight Directory Access Protocol Sto e JDBC: Java Database Connectivity Sto e DNS: Domain name system Koj od ovie e virtuelen direktoriumski servis? Novell Virtuelniot direktorium baziran na Apaci direktoriumskiot server postoi pod imeto: Penrose Prednosti na virtuelniot direktorium se: Brza upotreba na upotrebenata sinhronizacija Koj e najcest upotrebuvan protokol za virtuelen direktoriumski server? LDAP Web video YouTube.com e sozdaden vo 2005 godina YouTube e sopstvenost na Google Google go kupi YouTube vo esenta 2006 godina Kolkav godisen profit ostvaruva YouTube? $0 Kolku priblizno registrirani korisnici ima YouTube? Okolu 4 milioni Za kolku vreme YouTube stignale do brojkata od 4 milioni mesecni poseti? 3 meseci Koja bila prvata kompanija koja ponudila resenie za veb video? RealMedia Koja kompanija go sozdala QuickTime? Apple Koja kompanija go sozdala Flash? Macromedia Koi od slednite se video servisi? YouTube Google Video Yahoo! Video Metacafe Kako e nazivot na resenieto na Microsoft za web video? Windows Media Sto e dovolno za gledanje na video na internet denes? prosecen kompjuter so instaliran flash player na bilo koj prelistuvac i operativen sistem E-Biznis modeli (E-Business Models) Taksonomijata e bazirana spored modelite E-Business models Taksonomijata, bazirana na E-Business Models, e podelena na 7 kategorii Eden od slednive modeli e kategorija na Taksonomijata Sourcing models Sistematicniot metod se javuva vo Industrijata Spot Izvorniot model se javuva So stoka i standardizirani produkti MRO sredista se Neindudtriski specificni marketi sto ovozmozuvaat sistematskoto izviranje na dejstvuvackite vlogovii(odrzuvanje, popravka i dejstvuvacki dobra) Proizvodni menadzeri se Neindustriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na dejstvuvacki vlogovi Berza e Industriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na proizvodni vlogovi Katalog sredista se Industriski specificni marketi koi ovozmozuvaat sistematsko izviranje na proizvodni vlogovi MRO sredista, Proizvodni menadzeri, Berza, Katalog sredista se Tretostepeni Dodavanjeto na dodatni prodavaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Kupuvacite Dodavanjeto na dodatni kupuvaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Prodavacite Kompaniite za da ostanat vo konkurencija treba Da dodadat vrednost na potrosuvacot Neuspehot na Tekstilnite industrii na e-pazarite iznesuva 60% Drug nacin za da se podelat E-Biznis modelite e da se grupiraat Vo odnos na uslugite koi gi nudat Modelite na E-biznis bazirani na sluzba vklucuvaat Informaciska berza, digitalni katalozi, onlajn aukcii, logosticki uslugi, planiranje na nabavka i dizajn kolabracija Modelite na nabavki gi vklucuvaat kompaniite koi sto imaat Sajtovi so digitalni katalozi i Aukciski kuki Aukciite postojat Od pocetokot na internetot Aukciite se dobar nacin da se napravi procesot na otkrivanje Na cenata poefikasen Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na pobaruvacka Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na nabavka Prodaznite portali povrzuvaat Mnogu nabavuvaci so eden potrosuvac Nabavnite portali povrzuvaat Mnogu potrosuvaci so eden nabavuvac Internet marketing modeli Sto e e-marketing? Primena na informacionata tehnologija Primena na sovremenata tehnologija E-marketingot vlijae vrz tradicionalniot marketing so toa sto: Se zgolemuva efikasnosta na tradicionalnite marketing funkcii E-marketing tehnologiite gi transformiraat marketing strategiite Internet marketingot E upotreba na internetot i drugite digitalni tehnologii Vo praktikata e-marketingot znaci Upotreba na veb sajt Za uspesen marketing potrebna e Dobra integracija so drugite tradicionalni mediumi Internetot kako sredstvo za marketing komunikacija se razlikuva od tradicionalnite sredstva na marketingot spored: Interaktivnost Individualizacija Nezavisnost na lokacijata E-marketingot pretstavuva primena na informacionata tehnologija so cel: Da se transformiraat marketing strategiite i da se sozdade pogolema vrednost za potrosuvacite Poefikasno planiranje i izvrsuvanje na planiranjeto, distribucijata, promocijata i cenite na proizvodite, uslugite i ideite Koj e rezultatot od primenata na e-marketingot? Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zgolemuva zadovolstvoto na potrosuvacite Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zglemuva profitabilnosta na kompanijata Kakvi se najcesto tradicionalnite marketing mediumi (televizija, vesnici i sl.)? Pretezno push mediumi kade marketing porakata se prenesuva od kompanijata do potrosuvacot Postoi ogranicena interakcija so potrosuvacot Koi se glavnite karakteristiki na internetot kako digitalen medium? Potrosuvacot go inicira kontaktot Potrosuvacot bara informacija (pull) Individualnite potrebi na potrosuvacite moze da se razgleduvaat i diskutiraat niz dijalog Internetot e metod za sobiranje na marketing informacii so relativno niski trosoci Tocno Za sto najcesto se koristi internetot vo e-markeingot? Se koristi najcesto za istrazuvanje na preferenciite na potrosuvacite za proizvodite i uslugite Od samiot veb sajt moze da se soberat mnogu znacajni informacii So koi dva koncepta na restrukturiranje na industrijata se soocuva sekoja firma koja voveduva e-marketing strategija? Disintermedijacija Reintermedijacija Dali so voveduvanje na e-marketingot se namaluva potrebata od nekoi poranesni posrednici vo trgovijata (distributeri, brokeri i sl.)? Da Sto pretstavuva zdruzeniot marketing? Toa e sistem kade sto danokot se deli pomegju veb sajtot (trgovec) koj go prodava produktot i onoj koj go reklamira Sto pretstavuva zaednickiot rizik? Toa e dogovor megju dva ili poveke biznisi za rabota na zaednicki proekt za odreden opredelen period na vreme so nadopolnuvanje na megjusebnite resursi Zaednickiot rizik moze da bide sorabotka bilo na kratok ili na dolg period Tocno Sto pretstavuva aukcijata? Aukcija podrazbira prodazba i kupuvanje na nesta koi se ponudeni na javnosta i se prodavaat na kupuvacot koj naddaval najvisoko Koja e ednata od poveketo karakteristiki po koi internet marketingot se razlikuva od off-line marketingot? Priodot eden-kon-eden Accessibility principles Meta jazikot so koj se pisuvaat web stranite e: HTML Tipot na dokumentot se zadava preku tagot DOCTYPE DOCTYPE tagor se pisuva pred Otvoren <html> tag Vo HTML stranski jazik se specificira vo <HTML> tagot Tagot koj sodrzi tekst od nekoj drug jazik, kodot od toj jazik treba da go ima vo: Lang atributot Ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec, a e na drug jazik se preporacuva upotreba na Hreflang atributot Alternativen tekstualen opis za slikata vo <img> tagot se zadava preku Alt atributot Koj od slednive tagovi gi sledi principite na Accessibility <img src = “kuce.jpg” alt = “kuce” /> Slikite koi se koristat samo za formatiranje, vizuelni efekti t.e onie koi ne nosat nikakva informacija Treba da imat prazen alt atribut Slikovna mapa e: Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani Opisot na slikite koi nosat mnostvo od informacii se zadava preku: Longdesc atributot D-link e link koj vodi do Istata stranica navedena vo longdesc atributot Tekstot vo alt atributot treba da bide Jasen i precizen Pristapnosta na sodrzinite na web se gleda vo odnos na pristapnosta na tie sodrzini od strana na Lugjeto so invaliditet ili nekoe drugo poprecuvanje HTML se sostoi od Tagovi Sto e tocno Tipot na dokumentot se naveduva preku DOCTYPE tag pred otvoren <html> tag Naveduvanjeto na tipot na dokumentot preku DOCTYPE ovozmozuva Podobra validacija i proverka na kodot za pristapnost Prikaz vo prebaruvacite i pomosnata tehnologija Dokolku vo nekoj del od sodrzinata na stranata dojde do promena na jazikot togas: Treba da se oznaci promenata na jazikot Ako e tag vo koj ima tekst na makedonski jazik, a ostanatiot del od stranata e na drug jazik togas tocno e: Tekst na Makedonski jazik Sekoj HTML tag koj prikazuva slika (< img> tag ) Treba da sodrzi alternativen tekstualen opis alt atributot e atribut na: <IMG> tagot alt atributot se koristi za Dopolnitelen opis na slikata vo ramki na toj <img> tag DOCTYPE tagot sluzi za: Zadavanje na tipot na dokumentot lang atributot vo <HTML> tagot sluzi za: Specificiranje na drug jazik Vrednosta na lang atributot e: Bukvi-kod koi oznacuvaat nekoj jazik Hreflang atributot se koristi ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec i Sodrzinata na web strana e na drug jazik Prazen alt atribut se koristi za Mali sliki koi sluzat za formatiranje i vizuelni efekti odnosno onie koi ne nosat nikakva informacija longdesc atributot vo <img> tagot se koristi za opis na Sliki koi nosat mnostvo od informacii Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani se narekuva: Slikovna mapa longdesc atributot e atribut na: <IMG> tagot Scalable Vector Graphics (SVG) Sto e vektor? linija opredelena so dolzina i nasoka Sto e vektorska grafika? tehnika za prikazuvanje na grafika so pomos na vektorski linii Sto oznacuva kratenkata SVG? Scalable Vector Graphics Sto e skalabilnost? prosirlivost VML formatot go razvija Microsoft i Macromedia PGML formatot go razvija Adobe Systems i Sun Microsystems VML e Vector Markup Language PGML e Precision Graphics Markup Language SVG e kreiran od W3C SVG e slicen so XML SVG e XML format na datoteka od otvoren standard za vektorska grafika SVG e API za iscrtuvanje na staticka i animirana vektorska grafika SVG Tiny i SVG Basic se profili za mobilni uredi SVG formatot e razlicen od rasterskite i bitmap formatite SVG datotekata zapocnuva so tagot <svg> SVG datotekata zavrsuva so tagot </svg> Osnovni oblici – Shapes vo SVG se: rectangles circles ellipses lines polylines polygons <rect> tagot sluzi za crtanje na pravoagolnici <circle> tagot sluzi za crtanje na krugovi <ellipse> tagot sluzi za crtanje na elipsi <line> tagot sluzi za crtanje na linii <polyline> tagot sluzi za crtanje na pravi povrzani linii <polygon> tagot sluzi za crtanje na mnoguagolnici <path> tagot sluzi za crtanje na objekti po nasa zelba Tagot za pateka zapocnuva so <path> Tagot za tekst zapocnuva so <text> <tspan> tagot sluzi za oznacuvanje na odredeni zborovi vo recenicata <tref> tagot sluzi za referenciranje na tekst Definiranje na referenciranite objekti se vrsi so <defs> Vklucuvanje na odredena slika vo SVG datoteka se pravi so <image> Vklucuvanje na SVG vo HTML se vrsi so: <embed>, <object>, <iframe> RSS Sto znaci kratenkata RSS? Really Simple Syndication Koi od ovie termini imaat isto znacenje so kratenkata RSS gledano od aspekt na istoriskiot razvoj na RSS? Really Simple Syndication RDF Site Summary Rich Site Summary Koj poim vo denesno vreme najcesto se upotrebuva za objasnuvanje na kratenkata RSS? Really Simple Syndication Kakov tip na dokument e vo sustina RSS dokumentot? XML Kako uste (so koi drugi iminja) se narekuvaat RSS dokumentite? RSS feeds RSS channels Koja e najgolemata pridobivka od koristenjeto na RSS? Grupiranjeto (aggregation) na sodrzini od poveke izvori na edno mesto. Kako se narekuvaat programite koi se specijalno nameneti za citanje na RSS sodrzini? RSS reader Feed reader RSS aggregator So koristenje na programa za citanje na RSS sodrzini, mozno e vo ist moment da se sledat sodrzini od: Poveke izvori na informacii Na kakvi uredi e mozno sledenje na RSS sodrzini? Bilo koj ured so Internet vrska i soodveten browser RSS za prvpat se pojavuva kako tehnologija vo ramkite na kompanijata: Netscape Kaj poimot RDF Site Summary, kratenkata RDF oznacuva: Resource Description Format Od koja verzija na RSS poteknuva verzijata RSS 2.0? Od verzijata RSS 0.91 Koja e glavnata razlika pomegju verziite RSS 1.0 i RSS 2.0? RSS 1.0 koristi RDF, a RSS 2.0 ne koristi RDF Od koj browser prvicno poteknuva ikonata koja deneska e standard za oznaka na RSS? Mozilla Firefox Koja verzija na RSS najcesto se koristi deneska? RSS 2.0 Za da se generira RSS, zadolzitelno treba da imame: ne e zadolzitelno nisto osven obicen tekst editor Za da se generira RSS, moze da koristime: obicen tekst editor specijalen softver za toa soodveten web servis CMS koj ja ima taa opcija vgradeno vo sebe RSS moze da ima: na bilo koja web stranica, dovolno e da se postavi RSS feed Validiranje na RSS dokument: moze da izvrsi lice sto odlicno gi poznava RSS standardite moze da se izvrsi na specijalizirana web stranica za toa moze da se izvrsi so specijalizirana programa W3C konzorciumot: go poddrzuva koristenjeto na RSS nudi moznost za proverka na validnosta na RSS Site RSS mora da se vo soglasnost so: XML 1.0 specifikacijata Koi nastavki moze da gi ima RSS dokumentot? .xml .rss Koj element e na najvisoko nivo vo RSS dokumentot? <rss> Kade e vgnezden <channel> elementot? vo <rss> Vo koj element direktno e vgnezden <item> elementot? vo <channel> Vo koj element indirektno e vgnezden <item> elementot? vo <rss> Kolku <channel> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? samo eden Kolku <item> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? kolku sto sakame da ima novosti (sodrzini) Koi se zadolzitelni <channel> elementi? <title> <link> <description> Koi se nezadolzitelni <channel> elementi? <language> <generator> <copyright> <image> Koi se zadolzitelni <item> elementi? nema edinstven zadolzitelen element, no mora da se pojavi ili <title> ili <description> elementot Koi se nezadolzitelni <item> elementi? site se nezadolzitelni elementi Koi od navedenite se specijalizirani RSS citaci? Sage Google Reader FeedDemon Koi od navedenite se lokacii koi nudat RSS sodrzini? http://www.makfax.com.mk/ http://www.on.net.mk/ http://www.idividi.com.mk/ http://www.cnn.com/ http://www.bbc.co.uk/ So programata Internet Explorer 7: moze da se sledat RSS sodrzini so vgradenite opcii moze da se sledat RSS sodrzini so plugin Programata Internet Explorer 6: moze da sledi RSS sodrzini samo ako se otide na specijalno za toa namenet website kako Google Reader Programata Mozilla Firefox 2.x: poddrzuva sledenje na RSS sodrzini so vgradenite opcii Audio na WEB Koi od navedenive tehnologii ovozmozuvaat povekemediski sodrzini prikladni za prenos preku mreza? Quick Time RealMedia Windows Media Player Kodecite vlkuceni vo Quick Time: davaat mnogu dobri rezultati na mali brzini, no kodiranjeto pobaruva dosta resursi za presmetka. RealMedia ovozmozuva: Reprodukcija na MP3 datoteki Novite kodeci, vlkuceni vo novite verzii na WMS koristat nekoi elementi na MPEG4 standardite i pokazuvaat: dosta visok kavlitet na poniski brzini, kako i pokratko vreme za kodiranje na sodrzinata Digital Video na nasite Web strani e dobar za prikaz na: Istoriski zbidnuvanja Vremenski sekvenci Nedostapni mesta Vodecki vo odnos na streaming sodrzini e: RealNetworks Najvazni i najcesto upotrebuvani formati na video datoteki se: Apples Quick Time MPEG Sto pretstavuva MPEG? Moving Picture Experts Group Za sto ni koristat audio dokumentite? preraskazuvanje na istoriski zbidnuvanja pozadinska muzika privlekuvanje na vnimanieto na nekoj slucaen korisnik Hardver za digitalizacija na zvukot e: Mikrofon Formati na zvucni datoteki se WAF AIFF AU MIDI MP3 Vo MIDI formatot zvukot se prikazuva kako: tekstualen znak koj reprezentira poedinecna nota na nekoj instrument Funkcijata na APPLET tagot: Vklucuva java applet Funkcijata na EMBED tagot e: bilo koj VM dokument koj koristi Netscape plug-in(Navigator2+,IE3+) Funkcijata na OBJECT tagot e: generalno resenie, se preporacuva od W3C, inkorporiran vo HTML 4.0 Funkcijata na BGSOUND tagot e: vklucuvanje pozadinski audio fajl(IE) Funkcijata na ANCHOR tagot e: link na VM dokumenti nadvor od ramkite na stranata Funkcijata na IMG tagot e: za animirani GIF-ovi, isto taka za VRML(Virtual Reality), kako i .AVI filmovi do DYNSRC atributi(Dynamic Source). Karakteristiki pri koristenje na EMBED tagot se: Se usporuva vcituvanjeto na stranite Razlicni Browser-i razlicno go prifakaat kodot(na pr. Kod koristen za IE ne mora da bide isparven za Netscape) Potreba za razlicni kodeci Predinstaliranite programi vo komjuterot ne mozat da gi prikazat site VM formati <EMBED> tagot: im ovozmozuva na ostanatite mediski tipovi koi ne se direktno podrzani od prebaruvacite da bidat otvoreni so nadvoresni aplikacii AUTOHREF: moze da bide TRUE ili FALSE Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” autoplay=“true”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240”> SRC: go definira URL do dokumentotvo pikseli Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” controller=“false”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” pluginspage=“http://www.apple.com/quicktime/download/”> TARGETn: Vazno e da se koristat ednakvi ID# i za HOTSPOT i za TARGET za sekoja URL referenca Za da se vidi pravilno kontrolerot na filmot potrebno e: dopolnitelnite 16 pikseli da se dodadat na visinata na filmot WIDTH attributot: ja specificira sirinata na vgradeniot dokument vo pikseli Koga bi bilo TRUE, AUTOHREF atributite: pokazuvaat deka bilo koja specificirana URL vo HREF se vcituva momentalno, bez cekanje na klik so mausot Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt Pri pocetocite na razvoj na softver, softverskiot proizvod bil: ednostaven Vo ranite godini na softverskiot razvoj, celnata grupa bila: Mal broj tehnicki obrzuvani lica Vo ranite godini na softverskiot razvoj, procesot za izrabotka na softver bil: Relativno nedefiniran Vo ranite fazi na softverskiot razvoj korisnicite na softverot: Ne se vodelo griza za korisnicite Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Moznostite na softverot bile ograniceni zaradi slabiot hardver i negovata visoka cena Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Ne postojat nikakvi karakteristiki na softverot Karakteristikite na softverot: Tocni se i dvete tvrdenja Po 1970 godina: Se sozdavaat nacelni upatstva, no sepak bavno se prifakaat i seuste postojat slucai na nedefiniran proces za izrabotka na softver So tekot na vremeto i pojavuvanje na personalite kompjuteri i www celnata grupa na softverskite sistemi vo globalna smisla: Se zgolemuva Celnata grupa na Veb sajtovi koi sodrzat uslugi od javen karakter e: Recisi celata svetska populacija koja ima internet vrska Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt e: Metod na dizajn pri koj vo sekoja faza od razvojot aktivno ucestvo zemaat idnite korisnici na Veb sajtot Korisnicki centriraniot dizajn vo glavno se zanimava so koi karakteristiki na softverot: Korisnost Upotreblivost Korisnosta (usefulness) se odnesuva na: Dali vo opsta smisla sajtot gi zadovoluva potrebite na korisnicite, t.e. dali ova e sajtot koj tie bi sakale da go posetuvaat Korisnosta na informaciite koi gi ima na Veb sajtot Upotreblivosta (usability) se odnesuva na: Detalna analiza na dizajnot na Veb sajtot, „lesnotijata” so koja korisnikot se snaogja na istiot itn. So kolku klika bi trebalo korisnikot da moze da stigne do baranata informacija od pocetnata strana na eden Veb sajt: 3-4 Vo kakvi boi bi trebalo da bidat tekstot i negovata pozadina: Kontrastni Koj tip na fontovi se preporacuvaat za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt Sans-serif Koja e idealnata golemina i tip na font za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt: Sans-serif font so golemina 12 tocki Koe e praviloto za upotreba na zborovi napisani so site golemi bukvi: Treba da se koristat ograniceno, samo koga e neophodno za da se postigne odreden efekt Koja e analogijata za stavanje sminka pri dodavanje graficki elementi vo dizajnot na eden Veb sajt: Ubavo e, no mora da se znae koga da se prestane Zosto treba da se obideme da ja definirame celnata grupa na eden Veb sajt: Za da moze da isporacame sto pokvaliteten proizvod Za da mozeme vo tekot na razvojot na Veb sajtot da vklucime test korisnici koi bi odgovarale na karakteristikite na celnata grupa Kako se odrazuva primenata na korisnicki centriran Veb dizajn na trosocite za proektot: Ima pogolemi trosoci pri pocetokot na proektot, no dobivkite se nekolkukratni vo ponatamosnite fazi Kolku e maksimalnoto vreme na odgovor pred da go izgubime vnimanieto na korisnikot dodeka toj „surfa” na nasiot sajt? 10 sekundi Sto bi trebalo da se napravi dokolku pri odredena operacija vremeto na odgovor na sajtot e pogolemo od maksimalnoto vreme na cekanje pred da se izgubi vnimanieto na korisnikot? Da mu dademe do znaenje na korisnikot deka stanuva zbor za pokompleksna operacija i deka ke mora da poceka poveke od voobicaeno Koj e opsto prifateniot stav vo odnos na upotrebata na ramki (frames) pri izrabotkata na eden Veb sajt? Vo bilo koj slucaj treba da se izbegnuvaat i kako alternativa da se koristat html elementi za postignuvanje na istiot efekt Tekstot na linkovite na Veb sajtot: Treba da ne bide click here tuku da ja opisuva „destinacijata” na konkretniot link Treba da bide nekako obelezan za korisnikot da bide svesen deka toa e link Bojata na samiot link: Site navedeni tvrdenja se tocni Indeks karti Se karti koi se popolneti so temite od sajtot i im se davaat na korisinicite da gi raspredelat vo kategorii Edna karta moze da se naogja vo poveke kategorii Koga sakame da sprovedeme test na odreden izraboten del na sajtot: Na korisnicite im ja zadavame zadacata koja treba da ja izvrsat Vo finalnata live verzija na Veb sajtot postavuvame prasalnici na koi korisnicite bi davale komentari za Veb sajtot i ocekuvame deka: Del od korisnicite koi se zadovolni od sajtot no imaat nekoi mali zabeleski Sistemi za navigacija pri dizajniranje Tocki spored koi se prepoznava profesionalen web sajt se: Nacinot na pretstavuvanje na informaciite na sajtot mora da bide na sto e mozno povisoko nivo. Dobro definiran sistem za navigacija Skladen identitet na lokaciite. Postojano “sveza” sodrzina na sajtot. Sto se podrazbira pod skladen identitet na lokaciite? dosledna tipografija, boja i grafika na stranite na sajtot. Kaj uspesen web sajt najmnogu vnimanie se obratuva na: Koi prasanja sto si gi postavuva posetitelot treba da se imaat predvid pri kreiranje na navigacioniot sistem? Kade sum? Kade da odam od ovde? Kako sto treba da se odnesuva eden navigacionen sistem? Mapa za patuvanje Na pocetokot od dizajniranjeto na navigacijata na sto treba da se vnimava? Na home page, bidejki taa bi trebalo da se odnesuva kako raskrsnica. Od tehnicka strana navigacijata moze da se izveduva na slednive nacini: Navigacija vo sklop na HTML dokumentot Navigacija so povikuvanje na objekti von HTML dokumentot Navigacija koja se izveduva od serverska stran, povikuvanje na odreden kod vo HTML dokumentot. Pri navigacija koja se izveduva vo sklop na HTML dokumentot se koristat: tekstualna navigacija Pri navigacija koja se izveduva so povikuvanje na odredeni objekti von HTML dokumentot se koristat: JavaScript Java Applets CSS DHTML sliki Dokolku koristime Swap Image pri navigacija, koga ke pomineme so gluvceto preku slkata: taa se menuva Koi tipovi na navigacija postojat? Hierarhiska Lokalna Globalna Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto hierarhiskata navigacija? sajtovi koi sodrzat pogolemo kolicestvo na informacii, i najdobra e organizacijata vo forma na drvo ili biblioteka. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto globalna navigacija? sajtovi koi sodrzat pomalo kolicestvo na informacii, i kaj koi lesno i logicno moze da se skokne preku site tocki. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto lokalna navigacija? sajtovi kaj koi sto ima dlabocina na informaciite vo prosireni kategorii. Kade najcesto se postavuvaat kutiite za logiranje (login boxes)? Vnatre vo hederot na stranata Kade najcesto se postavuvaat grafici za kupuvanje ( Shopping charts)? Gore desno pred ili vo hederot Koga najcesto se koristat zaostanati troski (Bread-crumb trail)? Najacesto se koristat dokolku se organizira golema kolicina na informacii. Koga najcesto se koristi tab navigacija? Najacesto se koristi koga se navleguva vo nekolku primarni kategorii. Najcesto se inplementira navigaciskiot bar postaven: na levata strana Navigaciskiot bar inplementiran na dnoto od sajtot moze da bide: meni bar, koj koristi graficki i tekstualni linkovi futer,koj sto koristi tekst linkovi 23.Zosto e podobro navigaciskiot bar da bide postaven desno ili levo na sajtot? Poradi toa sto sirocinata na ekranot e pogolema od visinata, a poudobno e da se citaat 60 do 70 karakteri vo eden red. Formiranjeto na mnozestvo od ramki vo koi ke se smesti navigaciskiot bar e poradi? pobrzo vcituvanje na stranata. Problem koj sto nastanuva pri koristenje na ramki pri navigacijata ? posetitelot moze dosta lesno da se zbuni potesko moze da se otpecati obelezana stranica Najgolemi problemi pri programski orientiranata navigacija : sajtovite mozat da bidat dosta glamurozni so sto ke se zgolemi vremeto za vcituvanje. sajtovite ne rabotat na site vidovi prebaruvac Koja e najgolemata prednost na sistemot za navigacija „mapa na sajt”? mu obezbeduva na posetitelot so eden pristap na lokacijata da moze da pristapi kon bilo sto na sajtot. Za da se proizvede pointuitivna navigacija najdobro e da se koristi mesana i nadovrzana navigacija Bitno pri dizajniranjeto na navigaciskiot sistem e -obezbeduvanje na alatki (tools) za otskocna navigacija. -da se izbere formiranje na linkovite taka sto tekstot ke ima smisla vo listata na linkovi. Sto pridonesuva dobriot sistem za navigacija? gi zgolemuva logiranjata, kupuvacite, prodavacite i go pravi web sajtot pouspesen. polesna orientacija na posetitelot na sajtot. Nasoki za usability Pred da pocnete so kreiranjeto na eden veb sajt, vazno e da gi definirate: korisnickite pobaruvanja celnata grupa negovata cel Dizajniranjeto na poveke idejni resenija t.n. paralelen dizajn e: korisno pri kreiranjeto na eden veb sajt Sodrzinata na eden veb sajt: e najbiten element e najmnogu podlozen na kritika Koga stanuva zbor za korisnickite pobaruvanja, vazi: kolku e pogolema razmenata na informacii pomegju veb developerot i potencijalnite korisnici, tolku e pogolema moznosta uspesno da gi sovladate nivnite baranja i da napravite uspesen veb sajt Od osobena vaznost pri kreiranjeto na eden veb sajt e: Da gi involvirate samite korisnici Koga stanuva zbor za celite na eden veb sajt, vazi: Celite ja odreduvaat publikata, sodrzinata, funkcijata kako i edinstveniot izgled na na sajtot Postavete performance-celi koi vklucuvaat uspesen rejting i vremeto koe im e potrebno da korisnicite da ja najdat baranata informacija ili preference-celi koi vklucuvaat satisfakcija i prifatenost. Okolu estetikata na eden veb sajt vazi slednovo: e biten element ima pobitni elementi od nea sodrzinata, interakcijata i navigacijatase povazni nasproti boite i dekorativnata grafika Zemanjeto predvid poveke resenija za korisnickiot interfejs vklucuva: kontekstot poradi koj korisnicite ke go posetuvaat veb sajtot koi zadaci najveke bi gi izvrsuvale brzinata na konekcija i tipovite na kompjuteri koi gi imaat evaluacija na prototipovi rezultati od usability testovi Za da postoi golema verojatnost deka vasiot veb sajt bi bil pristapen osigurajte se deka vasiot sajt se naogja pomegju prvite 30 referencirani sajtovi od strana na najgolemiot del na prebaruvaci trudete se da bidete sto pogore vo referenciranite sajtovi od strana na prebaruvacite Dokolku sakate da bidete pomegju prvite referencirani sajtovi obrnete vnimanie na meta-tagovite naslovite na stranite brojot na linkovi Za da vasiot sajt bi bil sto pokorisen, vazno e: korisnikot da ne mora da ceka poveke od nekolku sekundi pri vcituvanje na stranata da ovozmozite printanje na stranite da bide interaktiven Dodeka korisnikot prelistuva eden veb sajt, dobra ideja e da ne go voznemiruvate koristejki pop-up prozorci Za da bi go zgolemile kredibilitetot na vasiot veb sajt neka sajtot izgleda profesionalno ovozmozete arhiva neka artiklite sodrzat citati i referenci Rabotnata memorija kaj normalen korisnik iznesuva Pomnenje na 3-4 informacii vo period od samo nekolku sekundi Vazno za korisnikot pri koristenjeto na eden veb sajt e da ne go uslovuvate koristenjeto na druga strana so informacii od prethodnite da ne mora da pomni informacii za da izvrsi naredna zadaca Pri kreiranjeto na veb sajt obezbeduvanjeto na dopolnitelna poddrska za snaogjanje vo istiot e znacajno formatirejte ja informacijata istovremeno za citanje i printanje obezbedete navremeno izvestuvanje za korisnicite dokolku stranata e programirana za „tajm-aut” Pri podolgo vreme za download ukazete na potrebnoto vreme pritoa davajki ja i brzinata na konekcija t.s. korisnikot da odluci dali ke saka da ceka da soodveten fajl se simne ovozmozete indikator na procesot za da korisnikot bide vo tek so negoviot progres Pri kreiranjeto na eden veb sajt, koi od slednite rezolucii treba da gi imate predvid? 1024x768 800x600 1280x1024 Koga stanuva zbor okolu hardverot i softverot pri kreiranjeto na eden veb sajt dizajnirajte za opstoprifateni prebaruvaci dizajnirajte za tipicna brzina na konekcija. Pocetnata strana pozelno e da ja ogranicite na eden ekran e presudna za prvite impresii na korisnikot Za izgledot na edna strana vazi: umereno kolicestvo na bela povrsina pomalku vaznite informacii ostavete gi na krajot izbegnuvajte go koristenjeto na ramki Od aspekt na usability, pri kreiranjeto na sekoja strana vazno e da bidete konzistentni celo vreme rasporedete gi vaznite informacii (top center) horizontalno skrolanje ne doagja vo predvid preku feedback informirajte go korisnikot kade tocno se naogja na sajtot Za navigacijata na eden veb sajt, vazi: istata se odnesuva na nacinot na koj korisnicite mozat da pristapat do dadena informacija na samiot sajt kaj podolgite strani dobro e da obezbedite „content-list” kon klucnite delovi na stranata stranite koi se strogo navigaciski neka bidat kratki Fontot na glavnata sodrzina na veb stranata neka ne bide pomal od 12 tocki vazno e da e lesno citliv Od aspekt na usability za linkovite na eden veb sajt vazi slednovo: gi pretstavuvaat onie elementi na sajtot koi pri nivno klikanje pricinuvaat vcituvanje na druga strana izbegnuvajte vo istiot sajt koristenje na istoimeni linkovi koi vodat kon razlicni destinacii Koga stanuva zbor za linkovite koi gi sodrzi eden veb sajt ne e losa ideja da se povtoruvaat onie koi vodat do vazni informacii – istite neka se dostapni od poveke mesta na sajtot najdobar izbor se plavata boja za neposeten, dodeka purpurnata za poseten link dobro e da gi oznacite veke posetenite linkovi Vo slucaj koga korisnikot treba da izbere edna od lista so poveke opcii najdobro e da koristite radio buttons Pri koristenje na formi, koi od slednive preporaki se pogresni? niedno od navedenite Od aspekt na usability, pri koristenje na grafika koga se kreira eden veb sajt, treba Da se vmetnuvaat videa i animacii samo dokolku nivnoto prisustvo e znacajno Koga prikazuvanjeto na celosnata golemina na slikata ne e neophodno, da se upotrebuva thumbnail prikaz Web browsers Koi od slednive se veb prelistuvaci? IE 7 IE 5 Mozilla Firefox Safari Koi od slednive se veb prelistuvaci? Opera Firefox Netscape Koi od slednive se veb prelistuvaci? Mozilla Internet Explorer Safari Opera Flock Koj e prviot sirokoprifaten komercijalen web browser? Netscape Navigator Sto e veb prelistuvac? Aplikacija za gledanje veb strani Web prelistuvacite ovozmozuvaat gledanje na dokumenti vo: HTML format Najsiroko koristen veb prelistuvac e: IE HTTP: Go oznacuva protokolot za transfer na podatoci Go oznacuva protokolot za komunikacija so veb serverot Hiperlink e: Tekst koj vodi kon druga strana Tekst koj vodi kon drug del od istata veb strana Slika koja vodi kon druga strana Slika koja vodi kon drug del od istata veb strana Najgolem veb server e: World Wide Web Veb prelistuvacite razgleduvaat strani koi se postaveni: I na WWW i na lokalna mreza URL-to kaj poveketo veb prelistuvaci moze da bide: So HTTP, FTP, Gopher i RTSP Vidovi protokoli se: HTTP FTP Gopher URL-to ja pretstavuva: Adresata na stranata World Wide Web e razvien vo: 1991 godina Netscape rabotel na: Windows Linux Macintosh Internet Explorer e razvien od Microsoft Logoto na Internet Explorer od Microsoft e: Bukvata E Internet Explorer za prvpat bil vklucen vo: Windows 95 Internet Explorer poddrzuva: Ajax JAVA skripti CSS XML Mozilla Firefox e: Open-source Logoto na Firefox e: Globus i lisica Logoto na Safari prelistuvacot e: Kompas Internet Explorer raboti na: Windows Macintosh Firefox raboti na: Windows Macintosh Linux Posle IE, najkoristen web browser e? Firefox Safari e razvien od: Apple Ona sto go odvojuva prelistuvacot Opera od drugite e: Dostapnosta do korisnicite so hendikep i osteten vid Opera raboti na: Windows Macintosh Linux Opera tehnoligijata se koristi: Kaj mobilnite telefoni Kaj video igrite Vo Adobe Dreamweaver Web formi Preku koj posrednik formite ovozmozuvaat vnesuvanje na korisnicki podatoci i nivno prosleduvanje do web serverite. CGI Common Gateway Interface Koj skripten jazik koj se kombinira so formite najmnogu se koristi od klient stranata ? JavaScript Serverskite programi moze da bidat napisani kako standarni izvrsni datoteki. Koi izvrsni datoteki mozat da se upotrebat? C/C++ Delphi Visual Basic Java Serverskite programi moze da se napisani i kako skripti koi se interpretiraat vo vreme na povikuvanje. Koi se tie skripti? Tcl PHP ASP Perl Python AppleScript Koi od dolunavedenite se atributi za sozdavanje na web formi? name action get target type Koi od dolunavedenite se elementi koi mu ovozmozuvaat na klientot da vnese podatoci? radio reset text select text area So koj tag se definiraat formite vo HTML? <form> <Form> <FORM> Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje forma za vnesuvanje na tekst? <form> <input type=“text” name=“ime”> </form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></FORM> Koi od slednite e tocniot nacin za definiranje na radio kopce? <form> <input type=“radio” name=“pol” value=“maz”> </form> Sto odreduva <input> tagot koga se definira edna HTML forma? Tipot na atributot Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje na check box? <form> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> <FORM> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> Za sto sluzi elementot select pri definiranje na forma? Pagjacki listi ili menija sto prikazuvaat lista na predmeti za izbor Za sto sluzi atributot METHOD pri definiranje na forma? specificiranje na metodot za prosleduvanje na podatocite( POST ili GET ) Za sto se koristi elementot file pri definiranje na forma? Kontrola za selektiranje dokument za kacuvanje na istiot Za sto se korsti atributot VALUE pri definiranje na forma? specificiranje na inicijalna vrednost Koja e razlikata megju text area i text elementot? Text area dozvoluva poveke redovi na podatoci da se vnesuvaat i prikazuvaat Text ovozmozuva vnesuvanje na edna linija na tekst PHP skriptata moze da: Ispraka podatoci do bazata na podatoci Skladira informacii vo kompjuterot ns korisnikot vo kolacinja Raboti kako log na deden interfejs So pomos na koj atribut formite znaat kade da gi prenesat podatocite? action PHP datotekata koja e locirana od web formata vraka podatoci. Koi atributi gi koristi za vrakanje na podatocite? POST GET Kako se definiraat formi vo Visual Studio i ASP.NET server kontolite? formite mora da pocnuvaat so <form> tagot i toj mora da sodrzi runat=“server” atribut Kolku <form runat=“server”> kontroli mose da sodrzi edna aspx strana? edna Koja od odlunavedenite e pravilno definirana forma vo ASP.NET za server kontola na kopce? <asp:Button id=“id” text=“label” OnClick=“sub” runat=“server” /> Sto ni ukazuva runat=“server” atributot? ukazuva deka formata mora da bide obrabotena na serverot na prilozenite kontroli moze da im pristapat veb skripti. Sto koristat Xforms? XML za definiranje na podatocite i HTML ili XHTML za prikazuvanje na istite Pravilata zaopisuvanje i validacija na Xforms e vo: XML Sto se ovozmozuva so oddeluvanjeto na podatoci od prikazuvanje na istite vo Xforms? Modelot na podatoci da bide nezavisen i da se prikazuva na bilo koj ured So Xforms vlezot na podatoci e opisan vo dva dela. Koi se tie? Xform model ( za da se opisat podatocite i logikata ) Xform user interface ( korisnicki interfejs- za da prikaze i vnese podatoci ) Sto definira Xform model? definira koja forma, koi podatoci gi sodrzi i sto treba da pravi Sto definira Xform user interface? gi definira polinjata za vlez i kako istite treba da bidat prikazani Za sto sluzi <submission> pri definiranje na Xforms? da opise kako da se pratat podatocite JPEG PNG i Gif formati JPEG ,PNG i GIF se: Najcesto upotrebuvanite formati za prikazuvanje na sliki na internet Kratenkata GIF znaci Graphics Interchange Format Koj e opsegot na boi koi gi poddrzuva GIF 256 boi Metodot so koj se vrsi namaluvanje na slikata e poznat pod imeto Kompresija GIF formatot za prikazuvanje na sliki na web podrzuva Sliki i Animacii Ako stavime GIF slika so transparentna(providna) pozadina vo tabela so sina pozadina togas Pozadinata na slikata ke se promeni vo sina Algoritmot za kompresija Lempel-Ziv-Welch(LZV) koj go koristi formatot GIF e vo sopstvenost na Unisys GIF (Graphics Interchange Format) za prv pat e pretstaven vo 1987 Koj za prv pat go pretstavuva GIF kako format za web Kako se narekuvala originalnata verzija na GIF formatot za sliki 87.a Podobrenata verzija na 87.a verzijata 89.a vo sebe vklucuva Podrska za pravenje na poveke sliki vo eden potok vklucuvajki i zbir od specificni aplikacii nareceni application-specific metadata Koi od ovie nameni e karakteristicna za GIFs formatot za sliki GIFs e pogoden za pravenje na sharp-edged line art (kako sto se logoata) so koristenje na limitirano mnozestvo boi GIFs se koristi za skladiranje na boi so namalen spektar koi podocna mozat da se upetrebat za pravenje na igri GIFs se koristi za pravenje na mali animacii kako i filmovi so mala rezolucija PNG e kratenka od Portable Network Graphics Slikite vo PNG formatot mozat da bidat Od 5% do 25% pokompresiracki vo odnos na GIF formatot Od kade poteknuva motivacijata za sozdavanje na PNG formatot Od ranite denovi na 1995 god. Koga LZV algoritmot e patentiran od strana na Unisys Pod koe ime se pojavi PNG verzijata 1.0 RFC 2083 Po sto se razlikuva verzijata 1.1 od verzijata 1.0 Nadopolneta e so 3 novi dodatoci Postojat dva vida na dodatoci na fajlot PNG Kriticni i Pomosni Vo sporedba so GIF formatot PNG formatot Ostvaruva pogolema kompresija i dava posirok spektar na opcii za pravenje providnost(transparencija) na slikata, vklucuvajki vo sebe alpha channel transparencija Nudi posirok spektar na boi,no ne moze da se pravat animacii sto e slucaj vo GIF formatot Vo sporedba so JPG formatot PNG formatot Ima pomala kompresija Vo pogled na skladiranjeto na sliki i tekst PNG e podobar izbor od JPG Vo pogled na editiranje PNG e pokorisen za skladiranje i editiranje na fotografii JPEG e format koj Podrzuva 16.7 milioni boi Glavno se upotrebuva za fotografski sliki ili druga poslozena grafika JPEG znaci Joint Photographic Experts Group Metodot za kompresija na JPEG formatot za sliki e Lossy Compression Pokraj Lossy Compression Metodot postoi i progresiven metod koj Nudi pogolema kompresija od Lossy Compression metodot Ekstenzii na JPEG fajlot se .jpg .jpeg .jpe .jfif .jif Site gorenavedeni JPEG slikite sodrzat sekvenci od markeri sekoj od niv Zapocnuva so 0Xff bajtot koj ponatamu e sleden od bajtot koj go oznacuva vidot na markerot Nekoi markeri gi sodrzat samo tie dva bajti,drugi pak se sledeni so uste dva bajti koi go oznacuvaat cekorot E-marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako online marketing e-marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako online marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Najpoznati online prodavnici se www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.ebay.com www.amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com www.ebay.com www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Enkripcija Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Nitu edno od navedenite Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatoci na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot sporata internet konekcija Prednosti na internet marketing lesno i eftino se vodi statistika aspektite mozat da bidat testirani Prednosti na internet marketing aspektite mozat da bidat testirani aspektite mozat da bidat mereni Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako affiliate marketing behavioral marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako cause marketing digital marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako e-mail marketing newsletter marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research cause marketing digital marketing Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods publishing Biznis modeli na internet marketing nitu edno od navedenite Biznis modeli na internet marketing publishing “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta geografskata mestopolozba “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored geografskata mestopolozba GIF Sto e GIF Graphic interchange format GIF e format za sliki so 8 bita za piksel Od kolku boi e sostavena paleta na GIF 256 Koja tehnika na kompresija ja koristi GIF LZW Od strana na kogo e prezentiran GIF formatot CompuServe Kako e narecena orginalnata verzija na GIF formatot 87a Na koj princip e baziran GIF89a princip na davanje slika vo logicki, ekran so fiksna golemina Za sto mozat da se iskoristat transparentnite pikseli prezemanje na boi od prethodnata slika Primenata na GIF e siroko rasprostraneta po internetot poradi Sirokata podrska i prenoslivost GIF e Eden od prvite dva formati za sliki koristen na internet Moznosta na GIF89a e smestuvanje na Poveke sliki vo edna datoteka GIF89a se koristi i za pravenje na Ednostavni animacii Ednostavni grafiki, linii, crtani filmovi nikogas ne pokazuvaat potreba od poveke od 256 boi Grafickite karticki od 8-biten bafer Dozvoluvaat samo256 boi Sto e tocno PNG ima podobra kompresija od GIF Formatot na PNG e podobar od formatot na GIF poradi True- color prikazot na sliki PNG bese dizajniran kako zamena za GIF so cel da se izbegne patentot naLZW tehnika za kompresija Portable network graphics(PNG) bese dizajniran kako zamena za GIF PNG e Slabo poddrzan od internet prelistuvacite PNG slikite Zafakaat pomalku prostor od GIF Patentot za LZW go imaat Unisys LZW verzijata na algoritmot za kompresiranje e donesena od Terry Welch Vo koja godina e formiran Unisys 1986 PNG e razvien vo 1995 MNG e Varijanta na PNG koja poddrzuva animacija PNG slikite imaat Ist kvalitet so GIF PNG moze da koristi Pogolema paleta na boi od GIF Koja godina e doneseno APNG 2004 GIF animaciite Zafakaat mnogu poveke prostor od MNG GIF e izvaden od CompuServe So cel da go zameni stariot RLE format Registracija na Sajt na Search Engine Koe od navedenite ne e Search Engine: Google Open Directory Koj Search Engine ima najgolema baza na indeksirani podatoci na Veb: Google Internet prebaruvacite i direktoriumite vo princip se isti bidejki: Ne se isti Sto e internet prebaruvacki robot: Programa koja sto gi sledi postavenite linkovi na internet i ja prevzema sodrzinata od sajtot Koj e prviot sozdaden internet prebaruvac: www wanderer Dali internet prebaruvacite go prebaruvaat celiot veb: Ne. Vebot e ogromen taka sto eden prebaruvac nemozi da go prebara celiot inernet Zosto se internet prebaruvacite vazni: Gi podreduvaat podatocite Go olesnuvaat baranjeto na informacii Site navedeni Kako internet prebaruvacite doznavaat za sajtovite na veb: Na dva nacina:prebaruvackio robot go indeksira sajtot, ili e ispraten od covek do internet preabaruvacot Osmosis Sto e MetaSearch Engine: Alatka za prebaruvanje koja koristi tugji indeksiranja Sto e PageRank? Na toj nacin Google odreduva kolku e relevanten nekoj sajt Sto e eden Internet prebaruvac: golema baza na podatoci koi listaat sajtovi na internet Internet prebaruvackiot pajak: Ne moze da gi indeksira site sajtovi na internet Koj od HTML tagovite ima najgolema tezina spored Google: <title> tagot Google direktoriumot zema listanja od: DMOZ Koj nacin za optimizacija na sajtot e podobar: Sekoja nova html strana da ima poseben <title> tag So sto ke se podobri rangiranjeto na nekoj sajt: So nadvoresni linkovi koi vodat do toj sajt Kako ke znaete deka ste banirani od Google: Pri baranje na sajtot na Google nego go nema Koj internet prebaruvac se smeta za najseriozen konkurent na Google: Yahoo Kolku cesto da se isppraka sajtot do internet prebaruvacite: Se dodeka ne se pojavi vo bazata za listanje Sto znaci optimizacija na eden sajt: Najdobro mozno rangiranje po klucni zborovi Kaj Internet direktoriumite : Sajtovite koi se prakaat se pregleduvaat od covek DHTML Event Model Koja akcija od korisnikot moze da predizvika nastan vo DHTML:Vnesuvanje na vrednost Dvizenje na gluvceto Nastan-Event e: Rezultatot posle interakcijata pomegu korisnik i web strana vo DHTML Edna od klucnite raboti za izrabotna na dinamicka veb strana e upotrebata na: Event hendleri Nastanot sto se pri kliknuvanje na levoto kopce od glusecot se narekuva: Nastanot sto se javuva pri vcituvanjeto na stranicata, se narekuva: ONLOAD Koga nekoj objekt ke go zavrsi svoeto vcituvanje velime deka se pojavil: ONLOAD nastan Nastanot sto se javuva pri kliknuvanje na kopceto submit se narekuva: ONSUBMIT Ako sakame da upotrebime nastan sto ke gi vrati podatocite vo prvobitnata sostojba, ke upotrebime: ONRESET Nastanot sto najveke se pojavuva vo DHTML se narekuva: Nastanot sto se javuva po napustanjeto na kursorot na gluvceto od nekoj obejkt se narekuva: ONMOUSEOUT Nastanot sto se javuva pri pozioniranje na kursorot na gluvceto vrz nekoj objekt se narekuva: ONMOUSEOVER Ako go pozicionirame kursorot na kluvceto vrz nekoj objekt i toa rezultira so nekoj nastan, toj nastan ke se narekuva: ONMOUSEOVER Koga ja menuvame lokacijata ne nekoj objekt so dvizenje na glusecot se upotrebuva nastanot: ONMOUSEMOVE ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML se startuva koga: Kursorot na gluvceto ke go napusti objektot ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML se startuva: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje i pritoa ja menuva lokacijata na objektot ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML nema da se startuva: Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba Kursorot na gluvceto ke pomine nad objektot-nastan ONMOUSEOVER nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto nema da pomine nad objektot-nastan Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONCLICK nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke bide pritisnato levoto kopce na glusecot ONCLICK nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Ke bidat vneseni podatoci Ke bide prisnato alt+f4 na tastaturata ONERROR nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke se pojavi greska pri vcituvanje na objektot ONERROR nastanot nema da se startuva koga: Nema da se pojavi greska pri vcituvanje na objektot Ke se startuva ONCLICK nastanot ONSUBMIT nastanot se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto submit ONSUBMIT nastanot nema da se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto reset Posle kliknuvanje na kopceto back ONRESET nastanot vo DHTML se javuva koga: ONRESET nastanot vo DHTML ne se javuva koga: Ke se klikne na kopceto submit Ke se klikne na kopceto reload ONLOAD nastanot se startuva koga: Objektot uspesno ke go zavrsi vcituvanjeto ONLOAD nastanot nema da se startuva: Koga objektot nema da go zavrsi svoeto vcituvanje Koga objektot ke se izbrise od listata na objekti Parametrite sto gi sodrzi ONERROR nastanot se: Tipot na greskata Broj na linijata kade sto se pojavila greskata Organizacija na veb sajt Sodrzinata treba da e Korisna i dobro napisana Spdrzinata treba da Zadovoli pogolema grupa na korisnici Kriticnite informacii treba da se postavat Vo gorniot del od stranata Koja struktura bi ja napravila pointeresna stranata za korisnikot Logickata Kolkav procent od korisnicite gi citaat samo naslovite na edna Web strana 80 Koga korisnicite prelistuvaat treba Da ne pomnat naslovi Koga ima poveke naslovi so ista sodrzina Tie se grupiraat Grupiranjeto ovozmozuva Minimizacija od pregleduvanje Glavnite informacii treba da se prikazat Blizu naslovnata strana Vaznite sodrzini treba da se na kolku klika od naslovnata Od 2 do 3 Premnogu sodrzini na edna strana e Ne prakticno So pregleduvanje na grupi Im se ovozmozuva na korisnicite podobar preled na sodrzinata Ovozmozuvanjeto na izbor na grupa E prakticno i korisno Od kolku boi e optimalnata grupacija na sodrzinata 5 Grupiranjeto so boi ovozmozuva Pobrz i polesen pregled na sodrzinite Kolku boi moze da razlikuva covekot bez da se zamara 10 Sodrzinite so Ista boja e grupiraat Odvlekuvanjeto na vnimanieto na korisnicite so nepotrebna sodrzina e Ne prakticno Kolku poveke kliknuvanja ima Tolku pogolemi greski korisnikot moze da napravi pri izborot Ako nekoj naslov treba da se zapazi Treba da se pojavuva na sekoja strana Kolkav procent od korisnicite go citaat sekoj zbor na stranata 16 Korisnicite koi pregleduvaat Citaat samo naslovi Dobar dizajn na stranata ovozmozuva Podobra razbirlivost na sodrzinata Sodrzinite so Ista boja na pozadinata se smetaat za sodrzini od ista grupa Korisnicite klikaat Dodeka mislat deka se na pat do svojata cel Na korisnicite treba Da im se zadrzi vnimanieto Na korisnicite treba da Im se ovozmozi sami da si ja podesat rabotnata povrsina So grupiranje Se doveduva do polesno prebaruvanje DHTML Pogolemiot del od DHTML e specificiran vo HTML 4.0. DHTML e: Dynamic HyperText Markup Language. DHTML e mesavina od: HTML, JavaScript, CSS. HTML HTML e kratenka od: HyperText Markup Language. HTML e: Vestacki jazik. HTML dokumentite imaat ekstenzija:.html ili .htm HTML e napisan vo forma na: Tagovi, opkolen so aglesti zagradi. Osnovnata struktura za HTML se: Elementite. Elementite imaat dve osnovni svojstva: Atributi i sodrzina. Koi od ovie se markiracki elemnti koi se koristat vo HTML: Strukturno markiranje, prezentiracko markiranje, markiranje na hipertekst. Strukturnoto markiranje: Ja pojasnuva celta na tekstot. Prezentiracko markiranje: Ja pojasnuva pojavata na tekstot, bez obzir na funkcijata. Markiranje na hipertekst e: Povrzuvanje na dva dokumenta taka sto promenite izvrseni vo edniot se preslikuvaat i vo drugiot dokument. Najmnogu od atributite na nekoj element se parovi od: Ime - vrednost. Atributite se pisuvaat: Vo pocetniot tag na elementot posle imeto na elementot. Poveketo elementi mozat da primaat nekolku cesti atributi: id atributot i atributot class. ID atributot ovozmozuva: Unikaten identifikator za element niz celiot dokument. Atributot class obezbeduva: Nacin za klasificiranje slicni elementi za prezentaciska namera. JavaScript Java Script e: skriptiracki jazik JavaScript e proizvod na koja kompanija? Sun Microsystems Koristenjeto na JavaScript se oznacuva so tagot: JavaScript ne bara programerski znaenja za da moze da se koristi CSS CSS: se pisuva vo dokumenti so nastavka .css Najcestata primena na CSS e: da gi razubavuva stranicite CSS ima: svoja sema na prioriteti So koristenje na CSS ona sto go gledame moze da bide razlicno od ona sto ke se ispecati Elementi na veb sajt Checkbox se koristi: Za izbor na edene element Vo kolku reda se pisuva tekstot vo text field: Vo eden red Kakvi se smetaat elemetite na veb sajtot: Apstraktni Konkretni Sto moze da se napravi za da se podobri navigacijata na eden sajt? Da se prikaze mapa na sajtot Da se koristat kratki URL Da ima prebaruvac na sajtot Sto e mapirana slika? Slika podelena na delovi kade klikanje na sekoj del vodi kon nov link Koga ke klikneme na radio button: Starata selekcija se gubi, a novata ostanuva Kakva treba da bide sodrzinata na stranata? Originalna Navremena Tocna Vo kakov format se najcesto slikite koi se postavuvaat na veb strani? JPG PNG GIF Koi se primeri na interaktivna veb strana? Strana koja menuva boi koga ke vneseme parametar Dali mapiranite sliki se element na eden veb sajt? Da Kako e popozelno da se pretstavi informacijata na eden veb sajt? Na poveke mali delovi smesteni na poveke strani Goleminata na edna tabela moze da bide: Fiksna (so odnapred zadadena dimenzija) Prisposobliva prema monitorot na koj se gleda Kakvi vidovi na kopcinja postojat? Submit Reset Button Koj gi dodeluva URL adresite? IANA (Internet Assigned Numbers Authority) Dali moze da se izbrise vnesena selekcija vo radio button? Ne Prosecno kolku klika bi trebalo da napravi korisnikot za da sitgne do baranata informacija? 5 Sto bi promenile na eden sajt za da bide polesno uporebuvan od lica so poteskotii vo gledanjeto? Zgolemuvanje na fontot na tekstot Zvucni informacii pri selektiranje na element so gluvceto Pogolemi sliki Site navedeni Kade treba da se postavuvaat najvaznite informacii? Na vrvot na stranata Koi formati imaat elementite koi se upotrebuvaat za reklami? GIF PNG SWF (Flash) Web odanocuvanje Dali malite trgovci plakaat isti danoci kako i online trgovcite? Da, treba da plakaat isti danoci Dali postojat internacionalni danocni servisi? Postojat i dejstvuvaat pomegju finansiskoto izvestuvanje i danocnoto izvestuvanje Sto e tocno vo vrska so odanocuvanjata koi se vrsat online? ovozmozuva sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Zosto e potrebno online odanocuvanjeto? Poradi globalizacijata i zgolemenite aktivnosti preku granicite na drzavite, danocnite profesionalci imaat potreba da dobijat detali za postoeckite danocni stapki Na kolku vreme se obnovuvaat online odanocuvanjata? Na godisno nivo no, bi trebalo da e pocesto Na 6 meseci Koj treba da go obnovuva online odanocuvanjeto? Lokalni specijalisti koi se na teren i gi razbiraat site promeni Kakvi tipovi na produkti se najpovolni za Full-Fledged E-tailing? Mozat site produkti da se prodavaat preku Internet So digitaliziranje na produkti se: Ovozmozuva pogolema dostapnost Moze da se vidat karakteristikite na sekoj od produkt Dali e mozno elektronsko popolnuvanje i plakanje na danok? Mozno e, bez razlika dali se raboti za profesionalen danok ili sopstven danok IRS: nudi soodvetni programi za da go napravi plakanjeto i popolnuvanjeto polesno Sto e EFTPS? Electronic Federal Tax Payment System Elektronskoto plakanje: Trosi pomalku vreme i griza za danocite i ovozmozuva poveke vreme za biznisot EFW Electronic funds withdrawal Plakanje danok so kreditni karticki moze da se izvrsi so: American Express Card Discover Card Master Card Visa Card Danok moze da se plaka so: Plakanje so kreditna karticka besplaten povik poseta na veb sajt, baraniot vlog ke bide upravuvan od strana na servis provajderot vrz osnova na sumata koja ja plakate Zdruzenijata: dokumentiraat godisen danocen prihod so IRS IRS ovozmozuva: Zastita na pravata na plakacite na danok Privatnost i doverlivost Pomos so nereslivi danocni problemi Koj nudi programi za plakanje na danoci? IRS Koj ovozmozuva da se zastedi vreme za plakanjeto danoci? Elektronskoto plakanje Sopstven danok moze da se plati: Elektronski Profesionalen danok moze da se plati: Elektronski Sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Ovozmozuva online odanocuvanjeto Sto e IRS ID? Identifikacionen broj na danocen obvrznik Bezbednosen broj EIN e: Employer ID Number federalen identifikacionen danocen broj broj na danocen obvrznik ID Number se koristi za: vrakanje na danoci identifikaciski danocen broj Za kompaniite koi operiraat vo Evropa stanuva se povazno da se determinira Evropska danocna strategija pokazuvaat zgolemen interes za toa kako da dojdat do informacija za rizicite i moznostite povrzani so zakonite na EU American Express ovozmozuva: Sigurni plakanja preku Web Transakcii za mali biznisi Privatni plakanja Online Program Management Ovozmozuva zaednicite da upravuvaat so zaednicki profili na pogolem broj na vrabotuvanja Privatni plakanja Private Payments Obezbedeni edinstven broj na profili za sekoe kupuvanje poedinecno Blue: Im ovozomozuva na sopstvenicite na biznisot da upravuvaat so transakcii online i offline Digitalen kes Kako uste se narekuvaat digitalnite pari: digital cash Electronic money e-money electronic cash electronic currency digital money digital currency Digitalnite pari se razmenuvaat: po elektronski pat Elektronskite pari se smestuvaat vo: vo kompjuter Brojot na digitalna para e: unikaten kriptiran seriski broj Brojot na digitalna para go izdava: banka Digitalnite pari se: anonimni reupotreblivi Sertifikatot na dgitalnite pari: moze da bide povtorno iskoristen Digitalnite pari: imaat moznost da patuvaat preku nacionalnite granici Za da se pratat digitalni pari potrebno e: kompjuterskata mreza internet sistem za skladiranje na digitalnite vrednosti Za da se dobie sertifikat, mora klientot da poseduva smetka vo: banka Koga ke kupi klientot digitalni pari: vistinski pari mu se povleceni od smetkata Klientite: mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari Klientite mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari so koristenje na nivnite: kreditni karticki Klientot ke go prenese sertifikatot kaj trgovecot za da: ja plati stokata ili uslugata Za pogolema trgovija, trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite Trgovrc go vlozuva brojot na parite vo nekoja banka koja go poddrzuva toj sistem Klientite gi prakaat parite: i na trgovci i na klienti Trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite so toa sto ke iskontaktira so bankata koja go izdala toj broj Elektoronskite pari: se kompjuterski poraki imaat digitalen potpis Postojat elektronski pari nareceni uste i: Off-line Kaj off-line elektronski pari: trgovecot nema potreba da se povrzuva so banka pred da gi prifati od klientot Trgovecot, digitalnite pari: moze da gi pretvori vo vistinski pari Sumite na e-parite se najcesto: mali Se ocekuva od digitalnite pari: da gi zamenat transakciite na kreditni ili debitni karticki Se ocekuva od digitalnite pari: da bidat koristeni od sto porazlicen hardver da bidat povrzani so poveke bankarski smetki E-parite mozat da donesat golemi pridobivki kako sto se udobnost i privatnost zgolemena efikasnost na transakcii pomali transakciski provizii Elektronskite pari mozat da bidat prateni preku: Internet email WWW Digitalniot potpis moze da bide prepoznaen vrz baza na matematicki relacii (vrski) Klientot: moze da gi iskoristi samo ednas Trgovcite: moze da gi skladiraat parite samo ednas Arhitektura na Web sajt Koi se glavnite karakteristki na Arhitekturata na eden web sajt:Navigacioni sistemi Organizacija na proekti na sajtot Struktura na sajtot Site navedeni Sto treba da se odredi pred da se dizajnira eden Web sajt? treba da se oredi temata i karakteristikite na web sajtot Koi se navigacioni elementi? Size Shape Location Color scheme So sto e ostvarena navigacijata na Web sajtot? So kolekcija od linkovi Sto se formira so kolekcijata od linkovi? Web Site Navigation Menu Web Site Navigation Bar Navigaciskoto meni ili lenta obicno se naogja: Vertikalno na levata strana na Web sajtot Horizontalno na gorniot del na Web sajtot Koi kopcinja najcesto se naogjaat vo navigaciskoto meni: Back Forward History Bookmarks Navigacioni sistemi se: Hierarchical navigation system Site-wide navigation system Index pages Guided Tour pages Navigacija niz celiot Web sajt znaci: odenje od edno messto do drugo so klikanje na elementite koi dejstvuvaat kako linkovi Kakvi mozat da bidat elementite koi dejstvuvaat kako linkovi? zborovi ili frazi vgradeni vo tektstot grafikata kako crtezi ili sliki razlicni tipovi na animacii Sto ovozmozuva Site-wide navigacioniot sistem? Golema fleksibilnost na lateralni i vertikalni dvizenja nasekade vo vnatresnosta na sajtot Site-wide navigacioniot sistem ovozmozuva linkovi od: Vtoro nivo Treto nivo Vo Ad hoc navigacionen sistem vnatresnite linkovi se: specificni zborovi Sto bi trebalo da vklucuvaat linkovite vo Ad hoc navigacionen sistem? samo imenki i glagoli Kakvi se vnatresnite linkovi vo Ad hoc navigacionen sistem? najmalku efektivni teski za citenje Dopolnitelni elementi od koi e sostaven Standard header/footer se: Page or Home Page URL Contact Information Last Updated field Kade e lociran Navigation bars navigacioniot sistem? desno i/ili vo gorniot del od stranicata Vo sto pomaga Frames navigacioniot sistem? vo organizacija na informaciite Koi problemi se javuvaat so koristenje na Frames navigacioniot sistem? Bavno ja otvora i prikazuva stranicata Mnogu potesko e za korisnikot da pristapi do “bookmark” specijalniot pogled i lesno da se vrati nazad Lesno se zaboravaat pravilnite kodovi na linkovite Sto se obezbeduva so Pull-Down menus? dobar nacin da se pristapi do mnogu slicni tipovi na linkovi Sto pobaruvaat Table of Contents pages? pobaruvaat mnogu intelektualna energija So sto se slicni Index pages? so pecatenite indeksi Sto vrakaat Site Map stranicite? grafickata reprezentacija na sajtot Guided Tour pages: retko se koristat Vrz koj del na Web sajtot deluva organizacijata na proektite? fizickiot del Tipovi na organizacija na proektite se: Exat Organization Schemes Alphabetical Chronological Geographical Hierarhical Site gore navedeni Pri labeliranje na organizacijata na proektite linkovite treba: vnimatelno da se labeliraat Sto se koristi kako atribut na labelite? HTML 4 “TITLE” Na sto treba da se vnimava koga se kreira Web sajtot? sekoja stranica da nema poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata sekoja stranica da ima poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata Kakov treba da bide Web sajtot? Da bide lesen za koristenje, korisnicite sto podolgo da ostanuvaat na sajtot, i da mozat mnogu raboti da vidat od sajtot Accessibility Accessibility e generalen poim koj se koristi za da se opise stepenot do koj nekoj produkt e prifatliv od kolku sto moze poveke lugje Accessibility moze da se razgleduva kako moznosta da se iskoristi funkcionalnosta na nekoj sistem ili entitet Accessibility se fokusira na lugjeto so posebni potrebi i nivnoto pravo da pristapat odredeni entiteti i tehnologii Accessibility Ne treba da se istovetuva so usability, koe se koristi za da opise moznosta na nekoj produkt da se iskoristi od odredeni korisnici za da se postigne nekoja specificna cel Accessibility i usability se dva razlicni poimi Web accessibility znaci deka lugje so posebni potrebi mozat da go koristat web-ot lugjeto so posebni potrebi mozat da percepiraat, razberat i da komuniciraat so web-ot i deka tie moze da doprinesuvaat za web-ot Momentalno poveketo veb strani i veb softver imaat “pristapni barieri” koi sto im go oteznuvaat ili go pravat nevozmozno za mnogu lugje so posebni potrebi da go koristat web-ot Sto poveke pristapni veb stranite i softverot stanuva tolku poveke ke mozat lugjeto so posebni potrebi da go koristat i da doprinesuvaat za web-ot Klucniot princip na Web accessibility e dizajniranje na veb strani i softver koj e fleksibilen i bi zadovolile razlicni korisnicki potrebi i situacii Od golemo znacenje e web-ot da bide pristapen so cel da se ovozmozi ednakva pristapnost i ednakva moznost za lugjeto so posebni potrebi Pristapnite barieri za audio i vizuelni podatoci lesno mozat da bidat premosteni so koristenje na web tehnologiite Fokusot na Web accessibility e svrten kon odgovornosta na web dizajnerite WAI e kratenka od Web Accessibility Initiative Edna od ulogite na Web accessibility inicijativata (WAI) e da razvie tehniki koi gi opisuva resenijata za izrabotka na veb strani i veb softver Kompleksnosta za edna strana da se napravi pristapna zavisi od slednite faktori vidot na sodrzinata kompleksnosta na veb stranata alatkite koi se koristeni za nejzina izrabotka okolinata vo koja e izrabotena stranata goleminata na stranata Popravanjeto na napristapnite veb strani moze da pobaruva znacitelen trud ako Stranite ne se kodirani pravilno vo standarden XHTML stranite se so multimedijalna sodrzina Vo proces na razvivanje ili re-dizajniranje na strana primenuvanjeto na accessibility tehnikite uste vo rana faza kako i vo tekot na celiot proces moze da pomogne da se otkrijat accessibility problemite porano koga e polesno da se identifikuvaat Od golemo znacenje e nekolku razlicni komponenti od razvivanjeto na veb stranata i interakcijata so nea da rabotat zaedno so cel veb stranata da bide pristapna na lugje so posebni potrebi. Vo ovie komponenti spagjaat Sodrzina – informaciite vo veb stranata ili veb aplikacijata vo koi spagjaat: tekst, sliki, zvuci, kod koj ja definira strukturata itn Veb prelistuvaci i media pleeri Pristapni tehnologii, kako sto se: citaci na ekrani, alternativni tastaturi i dr Korisnickoto znaenje, iskustvo i vo nekoi slucai adaptivnite strategii vo koristenjeto na Web Developers - dizajneri, koderi, avtori itn. Softverot koristen za razvivanje na veb stranite Alatkite za proverka na pristapnosta na stranata se HTML validatori CSS validatori Alternativniot tekst na nekoja slika se opisuva so atributot ALT Koi od slednite se WAI standardi WCAG ATAG UAAG WCAG e kratenka od Web Content Accessibility Guidelines ATAG e kratenka od Authoring Tool Accessibility Guidelines UAAG e kratenka od User Agent Accessibility Guidelines WCAG, ATAG i UAAG definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti Pristapnite tehnologii ovozmozuvaat pristap do alternativniot tekst na razlicni nacini Koga pristapnite moznosti se implementirani vo edna komponenta togas golema e moznosta da gi implementiraat i drugite komponenti Ako nekoja pristapna tehnika ne e implementirana od edna komponenta togas ima mala motivacija za drugite komponenti da ja implementiraat zosto nema da ima rezultat vo pristapnosta na produktot Koga nekoja komponenta ima slaba accessibility podrska drugite komponenti mozat da nadomestat preku naogjanje na zaobikolni patista za toa da se ostvari Ponekogas slab pristap do nekoja komponenta nemoze da se nadoknadi od nekoja druga komponenta i rezultatot e nepristapni veb strani koi e nevozmozno za nekoi lugje so posebni potrebi da gi koristat se odrazuva i na drugite komponenti Komponentite moraat da rabotat zaedno so cel stranata da bide pristapna. Kako na primer, za alternativniot tekst na slikite Tehnickite specifikacii go odreduvaat alternativniot tekst (HTML go definira alternativniot tekst atribut (alt) na slikata (img)) WAI standardi – WCAG, ATAG i UAAG - definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti Iskoristenost na veb sajtovi Testiranjeto i koregiranjeto na veb sajt od koga ke bide napraven e: ne efikasno ne dava dobri rezultati Koi se beneficiite od planiranata iskoristenost, na proekt: zgolemena produktivnost na krajniot korisnik, kako i uspesni i celosno zavrseni zadaci se namaluva cenata na dolgotrajniot razvoj (trosoci koi se slucile pri popravka na nesoodvetno dizajniran produkt) namalen trening za krajnite korisnici i namalena cena za oddrzuvanje Kolku fazi ima modelot na „celosna iskoristenost” za dizajniranje na veb sajtovi? 5 Koi se fazite vo modelot na „celosna iskoristenost” za dizajniranje na veb sajtovi? Analizi na pobaruvanje Konceptualen dizajn Prototipovi/maketi Proizvodstvo Postavuvanje i oddrzuvanje Za vreme na koi fazi se vrsi procenka? Analizi na pobaruvanje Konceptualen dizajn Prototipovi/maketi Proizvodstvo Postavuvanje i oddrzuvanje Nacini za da gi zapoznaete vasite korisnici se: sproveduvanje anketi demografski informacii za pazarot Koja kategorija na korisnici e najzasegnata od velicinata na tekstot: srednovecnite ili postari lugje Koja kategorija na korisnici gi preferira slikite i animaciite: najmladite Testiranjeto za iskoristenost e edno od: najbitnite raboti sto moze da gi napravite koga sozdavate nov veb sajt Dali e bitno korisnicite da se snaogjaat so navigacijata na sajtot: da, bitno e Dali e bitno na korisnicite podelbite na sajtot da im se dovolno jasni: da, bitno e vlijae vrz preglednosta na sajtot Popravanjeto na rabotite na pocetok na procesot na dizajniranje na eden veb sajt: ke dade rezultat so pomalku vreme pominato vo korekcii ke go namali brojot na iteracii vo izrabotkata na sajtot Na prvata strana od vasiot veb sajt e pozelno da imate: meni za navigacija prostor za prebaruvanje jasen naslov novosti od kompanijata linkovi do celosnite tekstovi za natpisite kontakt Meta tagovite pomagaat za prebaruvanje na vasiot sajt Koi se dva tipa na meta tagovi za eden veb sajt: opis klucni zborovi Meta tagot „opis” sluzi za: kratok opis na veb sajtot Meta tagot „klucni zborovi”: se zborovi koi se nudat na prebaruvacite za da im pomognat da ja prikazat vasata strana na lugje koi prebaruvaat na veb Navigaciskiot sistem na vasiot veb sajt, korisnicite treba: da go razberat da e lesno voocliv Sto e voobicaeno za tekstualnite linkovi? tie se pretstaveni tekstualno tie se plavi bukvite se podcrtani Nacin za da se razgleda eden sajt e: navigacija od korisnickiot interfejs da se prebara veb sajtot Dali e pozelno da se ima prebaruvac na eden veb sajt: da prebaruvacot e pozelen Se sto direktno ne doprinesuva za razbiranje na sajtot ili ne vlijae na informaciite: treba da se razmisli podobro i podolgo dali da bide tamu Nikogas ne treba da bidete vo situacija koga treba da postavite kopce za „skokni voved”(skip intro). tocno, korisnicite ne sakaat da cekaat nekoja nebitna rabota da se simne za da go koristat vasiot veb sajt Zvukot e potreben ako: pravite zvucno on-lajn razgleduvanje sajtot sluzi za izucuvanje na stranski jazik Ako imate informacii koi korisnicite bi sakale da gi ispecatat: dobro e da imate pdf datoteka od tekstot Ako gi otstranite stranite od dadeno URL, togas rizikuvate da: ja trgnete vrskata koja korisnicite ja imaat do vas Ako pravite golemi promeni vo dizajnot na vasiot veb sajt, pozelno e da: postavite prenasocuvanje od starite na novite strani Graphical User Interface (GUI) Kako sprotistavenost na tradicionalniot interfejs, GIU prezentira graficki ikoni, vizuelni pokazateli ili specijalni graficki elementi Ako ikonite se spoeni se vo spoj so tekst ili simbolicka navigacija kon celosna reprezentacija na dadena informacija Koga ima ponuda na samo tekstualno meni ili voobicaeni komandi (pisani), togas vo site slucai se izvrsuva direktna manipulacija na grafickite elementi Poimot GUI e istoriski povrzan so razvojot na dvodimenzionalni display – ekrani GUI moze i da ne se poklopuva so drugite visoko – rezolucioni tipovi na interfejsi sto se non – Pocetocite na GUIs bile pronajdeni od istrazuvacite od Standford Research Institute Pocetocite na GUIs bile pronajdeni od istrazuvacite od Standford Research Institute vodeni od Douglas Engelbart Istrazuvaci od Xerox PARC, koi navlegle pod hiperlinkovite bazirani na tekst koristele GUI kako primaren interfejs za Xerox Alto kompjuterot PUI e kratenka za PARC User interface Ivan Sutherland razvi sistem baziran na pokazuvaci poznat kako Sketchpad Sistemot sketchpad koristel light-pan WIMP e alternativen akronim za PUI sinonim za PUI WIMP poddrzuva Windows, ikoni., menija i pokazuvacki uredi Sledbenik na PARC, prviot GUI centralno nasocen komjuterski model e Xerox 8010 Star Information System Apple, vIBM, Microsoft koristat mnogu od ideite na Xerox Osnovite na interfejsot moze da se pronajdat vo aktivnite verzii na Windows operativnite sistemi , Mac OS X isto taka i razlicnite okolini na rabotnata povrsina za UNIX sistemite i drugite visoko-rezolucioni tipovi na interfejsi GUI koristi kombinacii od tehnologiii i uredi za polesno da obezbedi platforma so koja sto korisnikot ke moze da korespondira Kombinacija vo GUI e WIMP Sistemot na prozorci podnesuva hardverski uredi Nekoi Touch – screan bazirani uredi kako sto e na primer Apple iPhone konkretno deneska koristat Post – WIMP stilovi na interakcija 3D sostaven Window manager e Compiz Desktop Window Manager LG3D Vidlivite graficki interfejs osobini na aplikacijata nekogas se odnesuvaat kako Chrome Primeri na aplikacii specificni za GUI se Touch screen pokazuvac od prodazen softver, dostapno i celosno koristen od strana na personalot vo mnogu profiten i zafaten – biznis restoran Samostojno rezerviranje i izdavanje na avionski karti, zaveruvanje na istite rezervacii Monitori ili kontrolni ekrani vo industriski aplikacii koi koristat real time operativen sistem. Metadata na Web sajt Kako e uste narecen Metadata na angliski: “Data about data” Zosto web sajtovite mora da imaat Metadata: Za polesno publifikuvanje i potkrepuvanje na podatocite sto kompanijata gi ima Dali i zosto e kompleksiran Standardot za Metadata: Da, bidejki vo FGDC standardot ima duri i nad 200 razlicni elementi Dali treba da ima Metadata sema koja gi pokriva site pravni i sovetni sektori i zosto: Da, bidejki vo pravniot sistem ima tolku mnogu zakoni i podzakoni pa potrebni se semi Dali HTML e del od markup tehnologiite i zosto: Da, ni pomaga vo pronaogjanjeto na informaciite podobro od drugite tehnologii XML,SGML i HTML se del od: Markup technologies Rabotata na W3C(world wide web) Metadata se koristi vo slednite aplikacii: Mozilla Firefox P2P aplikaciite Metadata stanuva: Mnogu vazen del od World Wide Web Mnogu vazen del od www.w3schools.com Tipovi na Metadata: Sodrzinski Promenlivi Logicka Funkcija Koe od slednite recenici ja objasnuva Sodrzinskata Metadata: Moze da opisuva resursi samiot od sebe Dali Microsoft Office sodrzi Metadata i zosto: Da, bidejki treba da gi sodrzi imeto na avtorot, koga e kreiran dokumentot i slicno Koj e rizikot so postavuvanje na Metadata vo Microsoft Office: Moze mnogu lesno da se promenat informaciite vo vrska koga e kreiran dokumentot, imeto na avtorot i slicno Sto znaci zborot Meta na grcki: “Posle ili Zad” Sto znaci Metadata: Informacija za podatok Informacija za informacija Sodrzi informacija za podatokot na drug podatok Kako moze da bide skladiran Metadata: Vnatresno Nadvoresno Sto e vnatresno skladiranje kaj Metadata? Koga ni ovozmozuva transfer na Metadata zaedno so podatocite sto gi opisuva Kolku klasi postojat na Metadata i koi se tie? Dve, Strukturna i Upravuvacka Metadata Sto znaci slednata definicija “Informacija za Informacija” kaj Metadata: Znaci deka Metadata gi pokazuva informaciite koi se potrebni za dobivanje na razlicni informacii Dali ima i koi se ako postojat hierarhii na Metadata: Da, koga ima hierarhija se narekuva Sema ili Ontologija Kade cesto e skladirana Metadata: Vo Glavniot Server za da bide iskoristena i da im pomogne na ostanatite Sto znaci Metadata Registarot: Toa e vsusnost centralnata lokacija vo organizacija kadesto Metadata se skladirani i odrzuvani Zosto vo prebaruvackite sajtovi (search engine) e podobro da se koristi Metadata: Bidejki podatokot koj soucestvuva so objektite koi ublaznuvaat nivnite potencijalni korisnici od toa da imaat celosno znaenje na nivnoto postoenje Ne samo da im prikaze informacii na korisnicite, tuku Metadata ima i drugi ulogi, a tie se: Administrativna kontrola Bezbednost Personalni informacii Menadzerski informacii Sodrzinski stapka(content rating) Prava na Menadzmentot Konzerviranje Dali Metadata e vidliv vo Web sajtot: Da, moze da se vidi vo kodot Dali sekoj moze da kreira Metadata? Da, no ne smee da se zloupotrebuva Dali moze Metadata da se kreira so pomos na programi? Da, za primer se slednite:DC-dot,DCmeta,HotMeta Sto treba da sodrzi edna Metadata: Limitiran broj na elementi, Nivnoto Ime, i Objasnuvanje na elementite Semata na Metadata gi sodrzi slednite: HTML, SGML, XML, RDF, MARC, MIME Kompjuterska i WEB Grafika Kolku vidovi na kompjuterska grafika postojat? dva Vidovi na kompjuterska grafika se rasterska vektorska Sto se upotrebuva za crtanje na linii i formi kaj vektorskata grafika? Matematicki formuli Koj bil prviot kompjuter na koj se prikazuvale sliki Whirlwind Od koja godina e pocnato koristenje na GUI 1980 Za sto se koristi graficki korisnicki interfejs Za pretstavuvanje podatoci i informacii preku sliki,ikoni i simboli Koja e prvata celosna 3D igra Quake Za sto drugo se upotrebuva kompjuterskata grafika Za izrabotka na skrinsejveri Kakvi vidovi na animacija ima 3D 2D Koj e prviot web prelistuvac so koj se gledale sliki Mosaic Koj e prviot format upotreben za prikazuvanje na sliki kaj web prelistuvacite GIF Vo koi formati mozat da se prikazuvaat animacii, 3D i sliki kaj web prelistuvacite SWF format Koi se moderni softveri za web grafika Adobe Photoshop GIMP Koja aplikacija ja imaat korisnicite na Microsoft za web grafika Ms Paint Sto znaci GIF Graphics Interchange Format Sto pretstavuva GIF 8-bit na piksel bitmap forma Od strana na kogo bese pretstaven GIF CompuServe Od kolku razlicni boi e sostavena paletat na GIF 256 So pomos na koja tehnika se izvrsuva kompresiranjeto na sliki kaj GIF Lempel-Ziv-Welch (LZW) Sto znaci PNG Portable Network Graphics Koj nacin na kompresija koristi PNG Lossless data compression Kakvo isprepletuvanje koristi PNG formatot Dvodimenzionalno so 7 premini Sto znaci JPEG Joint Photographic Experts Group Koj metod na kompresija e voobicaen kaj JPEG Metod na lossy compression Koi se najcestite koristeni ekstenzii kaj JPEG .jpeg .jpg Od sto se sostoi edna slika vo JPEG Od sekvenca od markeri Sto znaci SVG Scalable Vector Graphics Vo koj jazik se koristi SVG XML Koi tipovi na objekti gi ovozmozuva SVG Vektorska grafika Rasterska Grafika Tekst Koj format e standard za animacija na SVG SMIL SMIL Sto e SMIL ? Synchronized Multimedia Integration Language SMIL e ? W3C standard SMIL e slicen na HTML SMIL : Mora da sodrzi body tag Moze da sodrzi head tag SMIL datotekite imaat ekstenzija : smil smi Vo koi dokumenti mozat da se integriraat SMIL elementite ? HTML HTML dokumentite koi sto imaat integrirano vo sebe SMIL elementi so upotreba na time namespace, mozat da se pregleduvaat preku ? Internet Explorer Za da mozat SMIL prezentaciite da se prikazuvaat preku Internet Explorer potrebno e vo HTML dokumentot da se definira namespace –ot ? time Vremetraenjeto na prezentacijata vo SMIL se opredeluva so atributot ? dur Atributot so koj sto se odreduva koga da zapocne SMIL prezentacijata e ? begin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zapocne da se prikazuva od nejzinata treta sekunda ? clipBegin Koj atribut treba da go upotrebime vo SMIL koga sakame video datotekata da zavrsi so prikazuvanje na nejzinata deseta sekunda ? clipEnd Koj e tagot vo SMIL so koj sto se definira sekvenca ? < seq > Koj atribut treba da go upotrebime kaj SMIL tagot <seq> za definiranje na interaciite na sekvencata ? repeatCount Moznosta za prikazuvanje na poveke multimedijalni sodrzini odednas kaj SMIL se postignuva so tagot ? <par> So koj atribut kaj tagot <per> kaj SMIL se vrsi sinhronizacija na sodrzinata ? endsync Tranziciite kaj SMIL se postignuvaat so upotreba na tagot ? <transitionfilter> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira animacija vo SMIL e ? <animation> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira zvuk vo SMIL e ? <audio> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira paleta(cetkicka) vo SMIL e ? <brush> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira slika vo SMIL e ? Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definiraat parametri vo SMIL e ? Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira dinamicki medija objekti vo SMIL e ? <ref> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira tekst vo SMIL e ? <text> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira potok na tekst <textstream> Multimedijalniot element, tagot so koj sto se definira video vo SMIL e ? <video> Koj atribut kaj medija elementite kaj SMIL e zadolzitelen ? src Sto definira atributot “from” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira pocetna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot “to” vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira krajna vrednost na tranzicijata Sto definira atributot mode vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira mod na tranzicijata Sto definira atributot type vo tagot <transitionfilter> kaj SMIL ? Definira tip na tranzicijata Koi od navedenite linii kod se tocni ? <img class=“t” src=“image1.gif” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Koi od navedenite linii kod se tocni ? <t:seq repeatCount=“indefinite”> <t:transitionfilter targetelement=“keyb” type=“clockWipe” begin=“keyb.begin” dur=“2s” /> Flash Sto e fles (flash)? Multimedijalna programa za grafika nameneta za veb Kakva grafika koristi fles(flash)? Vektorska So skalabilnosta na fles grafikata ne se gubi vo kvalitet Fles grafikite se startuvaat mnogu pobrzo od animiranite sliki Fles (flash) dozvoluva interaktivnost Fles (flash) e studentska idea na DZonatan Gaj Fles sodrzi skriptiracki jazik narecen Action Script So fles (flash) najcesto se pravat multimedijalni aplikacii igri filmovi Besplatni a dovolno konkurentni alternativi za fles (flash) se SMIL SVG Flash Player mozat da se koristat na slednite oprerativni sistemi: Windows Mac OS Linux Vo sporedba so Java, Acrobat Reader i QuickTime, Flash Player ima mala instalaciona golemina brzo prevzemacko vreme brzo inicijaliziracko vreme Virtuelni direktoriumi: Sto e virtuelen direktorium? folder Sto e LDAP: Lightweight Directory Access Protocol Sto e JDBC: Java Database Connectivity Sto e DNS: Domain name system Koj od ovie e virtuelen direktoriumski servis? Novell Virtuelniot direktorium baziran na Apaci direktoriumskiot server postoi pod imeto: Penrose Prednosti na virtuelniot direktorium se: Brza upotreba na upotrebenata sinhronizacija Koj e najcest upotrebuvan protokol za virtuelen direktoriumski server? LDAP Web video YouTube.com e sozdaden vo 2005 godina YouTube e sopstvenost na Google Google go kupi YouTube vo esenta 2006 godina Kolkav godisen profit ostvaruva YouTube? $0 Kolku priblizno registrirani korisnici ima YouTube? Okolu 4 milioni Za kolku vreme YouTube stignale do brojkata od 4 milioni mesecni poseti? 3 meseci Koja bila prvata kompanija koja ponudila resenie za veb video? RealMedia Koja kompanija go sozdala QuickTime? Apple Koja kompanija go sozdala Flash? Macromedia Koi od slednite se video servisi? YouTube Google Video Yahoo! Video Metacafe Kako e nazivot na resenieto na Microsoft za web video? Windows Media Sto e dovolno za gledanje na video na internet denes? prosecen kompjuter so instaliran flash player na bilo koj prelistuvac i operativen sistem E-Biznis modeli (E-Business Models) Taksonomijata e bazirana spored modelite E-Business models Taksonomijata, bazirana na E-Business Models, e podelena na 7 kategorii Eden od slednive modeli e kategorija na Taksonomijata Sourcing models Sistematicniot metod se javuva vo Industrijata Spot Izvorniot model se javuva So stoka i standardizirani produkti MRO sredista se Neindudtriski specificni marketi sto ovozmozuvaat sistematskoto izviranje na dejstvuvackite vlogovii(odrzuvanje, popravka i dejstvuvacki dobra) Proizvodni menadzeri se Neindustriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na dejstvuvacki vlogovi Berza e Industriski specificni marketi sto ovozmozuvaat spot izviranje na proizvodni vlogovi Katalog sredista se Industriski specificni marketi koi ovozmozuvaat sistematsko izviranje na proizvodni vlogovi MRO sredista, Proizvodni menadzeri, Berza, Katalog sredista se Tretostepeni Dodavanjeto na dodatni prodavaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Kupuvacite Dodavanjeto na dodatni kupuvaci na Katalog sredisteto e benefit samo na Prodavacite Kompaniite za da ostanat vo konkurencija treba Da dodadat vrednost na potrosuvacot Neuspehot na Tekstilnite industrii na e-pazarite iznesuva 60% Drug nacin za da se podelat E-Biznis modelite e da se grupiraat Vo odnos na uslugite koi gi nudat Modelite na E-biznis bazirani na sluzba vklucuvaat Informaciska berza, digitalni katalozi, onlajn aukcii, logosticki uslugi, planiranje na nabavka i dizajn kolabracija Modelite na nabavki gi vklucuvaat kompaniite koi sto imaat Sajtovi so digitalni katalozi i Aukciski kuki Aukciite postojat Od pocetokot na internetot Aukciite se dobar nacin da se napravi procesot na otkrivanje Na cenata poefikasen Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na pobaruvacka Eden od trite instrumentalni procesi koi se javuvaat vo razvoj na efikasen menadzment na verizna nabavka e Menadzment na nabavka Prodaznite portali povrzuvaat Mnogu nabavuvaci so eden potrosuvac Nabavnite portali povrzuvaat Mnogu potrosuvaci so eden nabavuvac Internet marketing modeli Sto e e-marketing? Primena na informacionata tehnologija Primena na sovremenata tehnologija E-marketingot vlijae vrz tradicionalniot marketing so toa sto: Se zgolemuva efikasnosta na tradicionalnite marketing funkcii E-marketing tehnologiite gi transformiraat marketing strategiite Internet marketingot E upotreba na internetot i drugite digitalni tehnologii Vo praktikata e-marketingot znaci Upotreba na veb sajt Za uspesen marketing potrebna e Dobra integracija so drugite tradicionalni mediumi Internetot kako sredstvo za marketing komunikacija se razlikuva od tradicionalnite sredstva na marketingot spored: Interaktivnost Individualizacija Nezavisnost na lokacijata E-marketingot pretstavuva primena na informacionata tehnologija so cel: Da se transformiraat marketing strategiite i da se sozdade pogolema vrednost za potrosuvacite Poefikasno planiranje i izvrsuvanje na planiranjeto, distribucijata, promocijata i cenite na proizvodite, uslugite i ideite Koj e rezultatot od primenata na e-marketingot? Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zgolemuva zadovolstvoto na potrosuvacite Sozdavanje novi biznis modeli so koi se zglemuva profitabilnosta na kompanijata Kakvi se najcesto tradicionalnite marketing mediumi (televizija, vesnici i sl.)? Pretezno push mediumi kade marketing porakata se prenesuva od kompanijata do potrosuvacot Postoi ogranicena interakcija so potrosuvacot Koi se glavnite karakteristiki na internetot kako digitalen medium? Potrosuvacot go inicira kontaktot Potrosuvacot bara informacija (pull) Individualnite potrebi na potrosuvacite moze da se razgleduvaat i diskutiraat niz dijalog Internetot e metod za sobiranje na marketing informacii so relativno niski trosoci Tocno Za sto najcesto se koristi internetot vo e-markeingot? Se koristi najcesto za istrazuvanje na preferenciite na potrosuvacite za proizvodite i uslugite Od samiot veb sajt moze da se soberat mnogu znacajni informacii So koi dva koncepta na restrukturiranje na industrijata se soocuva sekoja firma koja voveduva e-marketing strategija? Disintermedijacija Reintermedijacija Dali so voveduvanje na e-marketingot se namaluva potrebata od nekoi poranesni posrednici vo trgovijata (distributeri, brokeri i sl.)? Da Sto pretstavuva zdruzeniot marketing? Toa e sistem kade sto danokot se deli pomegju veb sajtot (trgovec) koj go prodava produktot i onoj koj go reklamira Sto pretstavuva zaednickiot rizik? Toa e dogovor megju dva ili poveke biznisi za rabota na zaednicki proekt za odreden opredelen period na vreme so nadopolnuvanje na megjusebnite resursi Zaednickiot rizik moze da bide sorabotka bilo na kratok ili na dolg period Tocno Sto pretstavuva aukcijata? Aukcija podrazbira prodazba i kupuvanje na nesta koi se ponudeni na javnosta i se prodavaat na kupuvacot koj naddaval najvisoko Koja e ednata od poveketo karakteristiki po koi internet marketingot se razlikuva od off-line marketingot? Priodot eden-kon-eden Accessibility principles Meta jazikot so koj se pisuvaat web stranite e: HTML Tipot na dokumentot se zadava preku tagot DOCTYPE DOCTYPE tagor se pisuva pred Otvoren <html> tag Vo HTML stranski jazik se specificira vo <HTML> tagot Tagot koj sodrzi tekst od nekoj drug jazik, kodot od toj jazik treba da go ima vo: Lang atributot Ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec, a e na drug jazik se preporacuva upotreba na Hreflang atributot Alternativen tekstualen opis za slikata vo <img> tagot se zadava preku Alt atributot Koj od slednive tagovi gi sledi principite na Accessibility <img src = “kuce.jpg” alt = “kuce” /> Slikite koi se koristat samo za formatiranje, vizuelni efekti t.e onie koi ne nosat nikakva informacija Treba da imat prazen alt atribut Slikovna mapa e: Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani Opisot na slikite koi nosat mnostvo od informacii se zadava preku: Longdesc atributot D-link e link koj vodi do Istata stranica navedena vo longdesc atributot Tekstot vo alt atributot treba da bide Jasen i precizen Pristapnosta na sodrzinite na web se gleda vo odnos na pristapnosta na tie sodrzini od strana na Lugjeto so invaliditet ili nekoe drugo poprecuvanje HTML se sostoi od Tagovi Sto e tocno Tipot na dokumentot se naveduva preku DOCTYPE tag pred otvoren <html> tag Naveduvanjeto na tipot na dokumentot preku DOCTYPE ovozmozuva Podobra validacija i proverka na kodot za pristapnost Prikaz vo prebaruvacite i pomosnata tehnologija Dokolku vo nekoj del od sodrzinata na stranata dojde do promena na jazikot togas: Treba da se oznaci promenata na jazikot Ako e tag vo koj ima tekst na makedonski jazik, a ostanatiot del od stranata e na drug jazik togas tocno e: Tekst na Makedonski jazik Sekoj HTML tag koj prikazuva slika (< img> tag ) Treba da sodrzi alternativen tekstualen opis alt atributot e atribut na: <IMG> tagot alt atributot se koristi za Dopolnitelen opis na slikata vo ramki na toj <img> tag DOCTYPE tagot sluzi za: Zadavanje na tipot na dokumentot lang atributot vo <HTML> tagot sluzi za: Specificiranje na drug jazik Vrednosta na lang atributot e: Bukvi-kod koi oznacuvaat nekoj jazik Hreflang atributot se koristi ako stranata sodrzi link koj se otvara vo nov prozorec i Sodrzinata na web strana e na drug jazik Prazen alt atribut se koristi za Mali sliki koi sluzat za formatiranje i vizuelni efekti odnosno onie koi ne nosat nikakva informacija longdesc atributot vo <img> tagot se koristi za opis na Sliki koi nosat mnostvo od informacii Slika cii delovi mozat da bidat razlicno linkuvani se narekuva: Slikovna mapa longdesc atributot e atribut na: <IMG> tagot Scalable Vector Graphics (SVG) Sto e vektor? linija opredelena so dolzina i nasoka Sto e vektorska grafika? tehnika za prikazuvanje na grafika so pomos na vektorski linii Sto oznacuva kratenkata SVG? Scalable Vector Graphics Sto e skalabilnost? prosirlivost VML formatot go razvija Microsoft i Macromedia PGML formatot go razvija Adobe Systems i Sun Microsystems VML e Vector Markup Language PGML e Precision Graphics Markup Language SVG e kreiran od W3C SVG e slicen so XML SVG e XML format na datoteka od otvoren standard za vektorska grafika SVG e API za iscrtuvanje na staticka i animirana vektorska grafika SVG Tiny i SVG Basic se profili za mobilni uredi SVG formatot e razlicen od rasterskite i bitmap formatite SVG datotekata zapocnuva so tagot <svg> SVG datotekata zavrsuva so tagot </svg> Osnovni oblici – Shapes vo SVG se: rectangles circles ellipses lines polylines polygons <rect> tagot sluzi za crtanje na pravoagolnici <circle> tagot sluzi za crtanje na krugovi <ellipse> tagot sluzi za crtanje na elipsi <line> tagot sluzi za crtanje na linii <polyline> tagot sluzi za crtanje na pravi povrzani linii <polygon> tagot sluzi za crtanje na mnoguagolnici <path> tagot sluzi za crtanje na objekti po nasa zelba Tagot za pateka zapocnuva so <path> Tagot za tekst zapocnuva so <text> <tspan> tagot sluzi za oznacuvanje na odredeni zborovi vo recenicata <tref> tagot sluzi za referenciranje na tekst Definiranje na referenciranite objekti se vrsi so <defs> Vklucuvanje na odredena slika vo SVG datoteka se pravi so <image> Vklucuvanje na SVG vo HTML se vrsi so: <embed>, <object>, <iframe> RSS Sto znaci kratenkata RSS? Really Simple Syndication Koi od ovie termini imaat isto znacenje so kratenkata RSS gledano od aspekt na istoriskiot razvoj na RSS? Really Simple Syndication RDF Site Summary Rich Site Summary Koj poim vo denesno vreme najcesto se upotrebuva za objasnuvanje na kratenkata RSS? Really Simple Syndication Kakov tip na dokument e vo sustina RSS dokumentot? XML Kako uste (so koi drugi iminja) se narekuvaat RSS dokumentite? RSS feeds RSS channels Koja e najgolemata pridobivka od koristenjeto na RSS? Grupiranjeto (aggregation) na sodrzini od poveke izvori na edno mesto. Kako se narekuvaat programite koi se specijalno nameneti za citanje na RSS sodrzini? RSS reader Feed reader RSS aggregator So koristenje na programa za citanje na RSS sodrzini, mozno e vo ist moment da se sledat sodrzini od: Poveke izvori na informacii Na kakvi uredi e mozno sledenje na RSS sodrzini? Bilo koj ured so Internet vrska i soodveten browser RSS za prvpat se pojavuva kako tehnologija vo ramkite na kompanijata: Netscape Kaj poimot RDF Site Summary, kratenkata RDF oznacuva: Resource Description Format Od koja verzija na RSS poteknuva verzijata RSS 2.0? Od verzijata RSS 0.91 Koja e glavnata razlika pomegju verziite RSS 1.0 i RSS 2.0? RSS 1.0 koristi RDF, a RSS 2.0 ne koristi RDF Od koj browser prvicno poteknuva ikonata koja deneska e standard za oznaka na RSS? Mozilla Firefox Koja verzija na RSS najcesto se koristi deneska? RSS 2.0 Za da se generira RSS, zadolzitelno treba da imame: ne e zadolzitelno nisto osven obicen tekst editor Za da se generira RSS, moze da koristime: obicen tekst editor specijalen softver za toa soodveten web servis CMS koj ja ima taa opcija vgradeno vo sebe RSS moze da ima: na bilo koja web stranica, dovolno e da se postavi RSS feed Validiranje na RSS dokument: moze da izvrsi lice sto odlicno gi poznava RSS standardite moze da se izvrsi na specijalizirana web stranica za toa moze da se izvrsi so specijalizirana programa W3C konzorciumot: go poddrzuva koristenjeto na RSS nudi moznost za proverka na validnosta na RSS Site RSS mora da se vo soglasnost so: XML 1.0 specifikacijata Koi nastavki moze da gi ima RSS dokumentot? .xml .rss Koj element e na najvisoko nivo vo RSS dokumentot? <rss> Kade e vgnezden <channel> elementot? vo <rss> Vo koj element direktno e vgnezden <item> elementot? vo <channel> Vo koj element indirektno e vgnezden <item> elementot? vo <rss> Kolku <channel> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? samo eden Kolku <item> elementi moze da ima vo eden RSS dokument? kolku sto sakame da ima novosti (sodrzini) Koi se zadolzitelni <channel> elementi? <title> <link> <description> Koi se nezadolzitelni <channel> elementi? <language> <generator> <copyright> <image> Koi se zadolzitelni <item> elementi? nema edinstven zadolzitelen element, no mora da se pojavi ili <title> ili <description> elementot Koi se nezadolzitelni <item> elementi? site se nezadolzitelni elementi Koi od navedenite se specijalizirani RSS citaci? Sage Google Reader FeedDemon Koi od navedenite se lokacii koi nudat RSS sodrzini? http://www.makfax.com.mk/ http://www.on.net.mk/ http://www.idividi.com.mk/ http://www.cnn.com/ http://www.bbc.co.uk/ So programata Internet Explorer 7: moze da se sledat RSS sodrzini so vgradenite opcii moze da se sledat RSS sodrzini so plugin Programata Internet Explorer 6: moze da sledi RSS sodrzini samo ako se otide na specijalno za toa namenet website kako Google Reader Programata Mozilla Firefox 2.x: poddrzuva sledenje na RSS sodrzini so vgradenite opcii Audio na WEB Koi od navedenive tehnologii ovozmozuvaat povekemediski sodrzini prikladni za prenos preku mreza? Quick Time RealMedia Windows Media Player Kodecite vlkuceni vo Quick Time: davaat mnogu dobri rezultati na mali brzini, no kodiranjeto pobaruva dosta resursi za presmetka. RealMedia ovozmozuva: Reprodukcija na MP3 datoteki Novite kodeci, vlkuceni vo novite verzii na WMS koristat nekoi elementi na MPEG4 standardite i pokazuvaat: dosta visok kavlitet na poniski brzini, kako i pokratko vreme za kodiranje na sodrzinata Digital Video na nasite Web strani e dobar za prikaz na: Istoriski zbidnuvanja Vremenski sekvenci Nedostapni mesta Vodecki vo odnos na streaming sodrzini e: RealNetworks Najvazni i najcesto upotrebuvani formati na video datoteki se: Apples Quick Time MPEG Sto pretstavuva MPEG? Moving Picture Experts Group Za sto ni koristat audio dokumentite? preraskazuvanje na istoriski zbidnuvanja pozadinska muzika privlekuvanje na vnimanieto na nekoj slucaen korisnik Hardver za digitalizacija na zvukot e: Mikrofon Formati na zvucni datoteki se WAF AIFF AU MIDI MP3 Vo MIDI formatot zvukot se prikazuva kako: tekstualen znak koj reprezentira poedinecna nota na nekoj instrument Funkcijata na APPLET tagot: Vklucuva java applet Funkcijata na EMBED tagot e: bilo koj VM dokument koj koristi Netscape plug-in(Navigator2+,IE3+) Funkcijata na OBJECT tagot e: generalno resenie, se preporacuva od W3C, inkorporiran vo HTML 4.0 Funkcijata na BGSOUND tagot e: vklucuvanje pozadinski audio fajl(IE) Funkcijata na ANCHOR tagot e: link na VM dokumenti nadvor od ramkite na stranata Funkcijata na IMG tagot e: za animirani GIF-ovi, isto taka za VRML(Virtual Reality), kako i .AVI filmovi do DYNSRC atributi(Dynamic Source). Karakteristiki pri koristenje na EMBED tagot se: Se usporuva vcituvanjeto na stranite Razlicni Browser-i razlicno go prifakaat kodot(na pr. Kod koristen za IE ne mora da bide isparven za Netscape) Potreba za razlicni kodeci Predinstaliranite programi vo komjuterot ne mozat da gi prikazat site VM formati <EMBED> tagot: im ovozmozuva na ostanatite mediski tipovi koi ne se direktno podrzani od prebaruvacite da bidat otvoreni so nadvoresni aplikacii AUTOHREF: moze da bide TRUE ili FALSE Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” autoplay=“true”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240”> SRC: go definira URL do dokumentotvo pikseli Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” controller=“false”> Sto e tocno? <embed src=“sample.mov” width=“200” height=“240” pluginspage=“http://www.apple.com/quicktime/download/”> TARGETn: Vazno e da se koristat ednakvi ID# i za HOTSPOT i za TARGET za sekoja URL referenca Za da se vidi pravilno kontrolerot na filmot potrebno e: dopolnitelnite 16 pikseli da se dodadat na visinata na filmot WIDTH attributot: ja specificira sirinata na vgradeniot dokument vo pikseli Koga bi bilo TRUE, AUTOHREF atributite: pokazuvaat deka bilo koja specificirana URL vo HREF se vcituva momentalno, bez cekanje na klik so mausot Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt Pri pocetocite na razvoj na softver, softverskiot proizvod bil: ednostaven Vo ranite godini na softverskiot razvoj, celnata grupa bila: Mal broj tehnicki obrzuvani lica Vo ranite godini na softverskiot razvoj, procesot za izrabotka na softver bil: Relativno nedefiniran Vo ranite fazi na softverskiot razvoj korisnicite na softverot: Ne se vodelo griza za korisnicite Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Moznostite na softverot bile ograniceni zaradi slabiot hardver i negovata visoka cena Vo ranite fazi na softverskiot razvoj: Ne postojat nikakvi karakteristiki na softverot Karakteristikite na softverot: Tocni se i dvete tvrdenja Po 1970 godina: Se sozdavaat nacelni upatstva, no sepak bavno se prifakaat i seuste postojat slucai na nedefiniran proces za izrabotka na softver So tekot na vremeto i pojavuvanje na personalite kompjuteri i www celnata grupa na softverskite sistemi vo globalna smisla: Se zgolemuva Celnata grupa na Veb sajtovi koi sodrzat uslugi od javen karakter e: Recisi celata svetska populacija koja ima internet vrska Korisnicki centriran dizajn na Veb sajt e: Metod na dizajn pri koj vo sekoja faza od razvojot aktivno ucestvo zemaat idnite korisnici na Veb sajtot Korisnicki centriraniot dizajn vo glavno se zanimava so koi karakteristiki na softverot: Korisnost Upotreblivost Korisnosta (usefulness) se odnesuva na: Dali vo opsta smisla sajtot gi zadovoluva potrebite na korisnicite, t.e. dali ova e sajtot koj tie bi sakale da go posetuvaat Korisnosta na informaciite koi gi ima na Veb sajtot Upotreblivosta (usability) se odnesuva na: Detalna analiza na dizajnot na Veb sajtot, „lesnotijata” so koja korisnikot se snaogja na istiot itn. So kolku klika bi trebalo korisnikot da moze da stigne do baranata informacija od pocetnata strana na eden Veb sajt: 3-4 Vo kakvi boi bi trebalo da bidat tekstot i negovata pozadina: Kontrastni Koj tip na fontovi se preporacuvaat za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt Sans-serif Koja e idealnata golemina i tip na font za tekstot na napisite (body text) na eden Veb sajt: Sans-serif font so golemina 12 tocki Koe e praviloto za upotreba na zborovi napisani so site golemi bukvi: Treba da se koristat ograniceno, samo koga e neophodno za da se postigne odreden efekt Koja e analogijata za stavanje sminka pri dodavanje graficki elementi vo dizajnot na eden Veb sajt: Ubavo e, no mora da se znae koga da se prestane Zosto treba da se obideme da ja definirame celnata grupa na eden Veb sajt: Za da moze da isporacame sto pokvaliteten proizvod Za da mozeme vo tekot na razvojot na Veb sajtot da vklucime test korisnici koi bi odgovarale na karakteristikite na celnata grupa Kako se odrazuva primenata na korisnicki centriran Veb dizajn na trosocite za proektot: Ima pogolemi trosoci pri pocetokot na proektot, no dobivkite se nekolkukratni vo ponatamosnite fazi Kolku e maksimalnoto vreme na odgovor pred da go izgubime vnimanieto na korisnikot dodeka toj „surfa” na nasiot sajt? 10 sekundi Sto bi trebalo da se napravi dokolku pri odredena operacija vremeto na odgovor na sajtot e pogolemo od maksimalnoto vreme na cekanje pred da se izgubi vnimanieto na korisnikot? Da mu dademe do znaenje na korisnikot deka stanuva zbor za pokompleksna operacija i deka ke mora da poceka poveke od voobicaeno Koj e opsto prifateniot stav vo odnos na upotrebata na ramki (frames) pri izrabotkata na eden Veb sajt? Vo bilo koj slucaj treba da se izbegnuvaat i kako alternativa da se koristat html elementi za postignuvanje na istiot efekt Tekstot na linkovite na Veb sajtot: Treba da ne bide click here tuku da ja opisuva „destinacijata” na konkretniot link Treba da bide nekako obelezan za korisnikot da bide svesen deka toa e link Bojata na samiot link: Site navedeni tvrdenja se tocni Indeks karti Se karti koi se popolneti so temite od sajtot i im se davaat na korisinicite da gi raspredelat vo kategorii Edna karta moze da se naogja vo poveke kategorii Koga sakame da sprovedeme test na odreden izraboten del na sajtot: Na korisnicite im ja zadavame zadacata koja treba da ja izvrsat Vo finalnata live verzija na Veb sajtot postavuvame prasalnici na koi korisnicite bi davale komentari za Veb sajtot i ocekuvame deka: Del od korisnicite koi se zadovolni od sajtot no imaat nekoi mali zabeleski Sistemi za navigacija pri dizajniranje Tocki spored koi se prepoznava profesionalen web sajt se: Nacinot na pretstavuvanje na informaciite na sajtot mora da bide na sto e mozno povisoko nivo. Dobro definiran sistem za navigacija Skladen identitet na lokaciite. Postojano “sveza” sodrzina na sajtot. Sto se podrazbira pod skladen identitet na lokaciite? dosledna tipografija, boja i grafika na stranite na sajtot. Kaj uspesen web sajt najmnogu vnimanie se obratuva na: Koi prasanja sto si gi postavuva posetitelot treba da se imaat predvid pri kreiranje na navigacioniot sistem? Kade sum? Kade da odam od ovde? Kako sto treba da se odnesuva eden navigacionen sistem? Mapa za patuvanje Na pocetokot od dizajniranjeto na navigacijata na sto treba da se vnimava? Na home page, bidejki taa bi trebalo da se odnesuva kako raskrsnica. Od tehnicka strana navigacijata moze da se izveduva na slednive nacini: Navigacija vo sklop na HTML dokumentot Navigacija so povikuvanje na objekti von HTML dokumentot Navigacija koja se izveduva od serverska stran, povikuvanje na odreden kod vo HTML dokumentot. Pri navigacija koja se izveduva vo sklop na HTML dokumentot se koristat: tekstualna navigacija Pri navigacija koja se izveduva so povikuvanje na odredeni objekti von HTML dokumentot se koristat: JavaScript Java Applets CSS DHTML sliki Dokolku koristime Swap Image pri navigacija, koga ke pomineme so gluvceto preku slkata: taa se menuva Koi tipovi na navigacija postojat? Hierarhiska Lokalna Globalna Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto hierarhiskata navigacija? sajtovi koi sodrzat pogolemo kolicestvo na informacii, i najdobra e organizacijata vo forma na drvo ili biblioteka. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto globalna navigacija? sajtovi koi sodrzat pomalo kolicestvo na informacii, i kaj koi lesno i logicno moze da se skokne preku site tocki. Na kakvi sajtovi se postavuva najcesto lokalna navigacija? sajtovi kaj koi sto ima dlabocina na informaciite vo prosireni kategorii. Kade najcesto se postavuvaat kutiite za logiranje (login boxes)? Vnatre vo hederot na stranata Kade najcesto se postavuvaat grafici za kupuvanje ( Shopping charts)? Gore desno pred ili vo hederot Koga najcesto se koristat zaostanati troski (Bread-crumb trail)? Najacesto se koristat dokolku se organizira golema kolicina na informacii. Koga najcesto se koristi tab navigacija? Najacesto se koristi koga se navleguva vo nekolku primarni kategorii. Najcesto se inplementira navigaciskiot bar postaven: na levata strana Navigaciskiot bar inplementiran na dnoto od sajtot moze da bide: meni bar, koj koristi graficki i tekstualni linkovi futer,koj sto koristi tekst linkovi 23.Zosto e podobro navigaciskiot bar da bide postaven desno ili levo na sajtot? Poradi toa sto sirocinata na ekranot e pogolema od visinata, a poudobno e da se citaat 60 do 70 karakteri vo eden red. Formiranjeto na mnozestvo od ramki vo koi ke se smesti navigaciskiot bar e poradi? pobrzo vcituvanje na stranata. Problem koj sto nastanuva pri koristenje na ramki pri navigacijata ? posetitelot moze dosta lesno da se zbuni potesko moze da se otpecati obelezana stranica Najgolemi problemi pri programski orientiranata navigacija : sajtovite mozat da bidat dosta glamurozni so sto ke se zgolemi vremeto za vcituvanje. sajtovite ne rabotat na site vidovi prebaruvac Koja e najgolemata prednost na sistemot za navigacija „mapa na sajt”? mu obezbeduva na posetitelot so eden pristap na lokacijata da moze da pristapi kon bilo sto na sajtot. Za da se proizvede pointuitivna navigacija najdobro e da se koristi mesana i nadovrzana navigacija Bitno pri dizajniranjeto na navigaciskiot sistem e -obezbeduvanje na alatki (tools) za otskocna navigacija. -da se izbere formiranje na linkovite taka sto tekstot ke ima smisla vo listata na linkovi. Sto pridonesuva dobriot sistem za navigacija? gi zgolemuva logiranjata, kupuvacite, prodavacite i go pravi web sajtot pouspesen. polesna orientacija na posetitelot na sajtot. Nasoki za usability Pred da pocnete so kreiranjeto na eden veb sajt, vazno e da gi definirate: korisnickite pobaruvanja celnata grupa negovata cel Dizajniranjeto na poveke idejni resenija t.n. paralelen dizajn e: korisno pri kreiranjeto na eden veb sajt Sodrzinata na eden veb sajt: e najbiten element e najmnogu podlozen na kritika Koga stanuva zbor za korisnickite pobaruvanja, vazi: kolku e pogolema razmenata na informacii pomegju veb developerot i potencijalnite korisnici, tolku e pogolema moznosta uspesno da gi sovladate nivnite baranja i da napravite uspesen veb sajt Od osobena vaznost pri kreiranjeto na eden veb sajt e: Da gi involvirate samite korisnici Koga stanuva zbor za celite na eden veb sajt, vazi: Celite ja odreduvaat publikata, sodrzinata, funkcijata kako i edinstveniot izgled na na sajtot Postavete performance-celi koi vklucuvaat uspesen rejting i vremeto koe im e potrebno da korisnicite da ja najdat baranata informacija ili preference-celi koi vklucuvaat satisfakcija i prifatenost. Okolu estetikata na eden veb sajt vazi slednovo: e biten element ima pobitni elementi od nea sodrzinata, interakcijata i navigacijatase povazni nasproti boite i dekorativnata grafika Zemanjeto predvid poveke resenija za korisnickiot interfejs vklucuva: kontekstot poradi koj korisnicite ke go posetuvaat veb sajtot koi zadaci najveke bi gi izvrsuvale brzinata na konekcija i tipovite na kompjuteri koi gi imaat evaluacija na prototipovi rezultati od usability testovi Za da postoi golema verojatnost deka vasiot veb sajt bi bil pristapen osigurajte se deka vasiot sajt se naogja pomegju prvite 30 referencirani sajtovi od strana na najgolemiot del na prebaruvaci trudete se da bidete sto pogore vo referenciranite sajtovi od strana na prebaruvacite Dokolku sakate da bidete pomegju prvite referencirani sajtovi obrnete vnimanie na meta-tagovite naslovite na stranite brojot na linkovi Za da vasiot sajt bi bil sto pokorisen, vazno e: korisnikot da ne mora da ceka poveke od nekolku sekundi pri vcituvanje na stranata da ovozmozite printanje na stranite da bide interaktiven Dodeka korisnikot prelistuva eden veb sajt, dobra ideja e da ne go voznemiruvate koristejki pop-up prozorci Za da bi go zgolemile kredibilitetot na vasiot veb sajt neka sajtot izgleda profesionalno ovozmozete arhiva neka artiklite sodrzat citati i referenci Rabotnata memorija kaj normalen korisnik iznesuva Pomnenje na 3-4 informacii vo period od samo nekolku sekundi Vazno za korisnikot pri koristenjeto na eden veb sajt e da ne go uslovuvate koristenjeto na druga strana so informacii od prethodnite da ne mora da pomni informacii za da izvrsi naredna zadaca Pri kreiranjeto na veb sajt obezbeduvanjeto na dopolnitelna poddrska za snaogjanje vo istiot e znacajno formatirejte ja informacijata istovremeno za citanje i printanje obezbedete navremeno izvestuvanje za korisnicite dokolku stranata e programirana za „tajm-aut” Pri podolgo vreme za download ukazete na potrebnoto vreme pritoa davajki ja i brzinata na konekcija t.s. korisnikot da odluci dali ke saka da ceka da soodveten fajl se simne ovozmozete indikator na procesot za da korisnikot bide vo tek so negoviot progres Pri kreiranjeto na eden veb sajt, koi od slednite rezolucii treba da gi imate predvid? 1024x768 800x600 1280x1024 Koga stanuva zbor okolu hardverot i softverot pri kreiranjeto na eden veb sajt dizajnirajte za opstoprifateni prebaruvaci dizajnirajte za tipicna brzina na konekcija. Pocetnata strana pozelno e da ja ogranicite na eden ekran e presudna za prvite impresii na korisnikot Za izgledot na edna strana vazi: umereno kolicestvo na bela povrsina pomalku vaznite informacii ostavete gi na krajot izbegnuvajte go koristenjeto na ramki Od aspekt na usability, pri kreiranjeto na sekoja strana vazno e da bidete konzistentni celo vreme rasporedete gi vaznite informacii (top center) horizontalno skrolanje ne doagja vo predvid preku feedback informirajte go korisnikot kade tocno se naogja na sajtot Za navigacijata na eden veb sajt, vazi: istata se odnesuva na nacinot na koj korisnicite mozat da pristapat do dadena informacija na samiot sajt kaj podolgite strani dobro e da obezbedite „content-list” kon klucnite delovi na stranata stranite koi se strogo navigaciski neka bidat kratki Fontot na glavnata sodrzina na veb stranata neka ne bide pomal od 12 tocki vazno e da e lesno citliv Od aspekt na usability za linkovite na eden veb sajt vazi slednovo: gi pretstavuvaat onie elementi na sajtot koi pri nivno klikanje pricinuvaat vcituvanje na druga strana izbegnuvajte vo istiot sajt koristenje na istoimeni linkovi koi vodat kon razlicni destinacii Koga stanuva zbor za linkovite koi gi sodrzi eden veb sajt ne e losa ideja da se povtoruvaat onie koi vodat do vazni informacii – istite neka se dostapni od poveke mesta na sajtot najdobar izbor se plavata boja za neposeten, dodeka purpurnata za poseten link dobro e da gi oznacite veke posetenite linkovi Vo slucaj koga korisnikot treba da izbere edna od lista so poveke opcii najdobro e da koristite radio buttons Pri koristenje na formi, koi od slednive preporaki se pogresni? niedno od navedenite Od aspekt na usability, pri koristenje na grafika koga se kreira eden veb sajt, treba Da se vmetnuvaat videa i animacii samo dokolku nivnoto prisustvo e znacajno Koga prikazuvanjeto na celosnata golemina na slikata ne e neophodno, da se upotrebuva thumbnail prikaz Web browsers Koi od slednive se veb prelistuvaci? IE 7 IE 5 Mozilla Firefox Safari Koi od slednive se veb prelistuvaci? Opera Firefox Netscape Koi od slednive se veb prelistuvaci? Mozilla Internet Explorer Safari Opera Flock Koj e prviot sirokoprifaten komercijalen web browser? Netscape Navigator Sto e veb prelistuvac? Aplikacija za gledanje veb strani Web prelistuvacite ovozmozuvaat gledanje na dokumenti vo: HTML format Najsiroko koristen veb prelistuvac e: IE HTTP: Go oznacuva protokolot za transfer na podatoci Go oznacuva protokolot za komunikacija so veb serverot Hiperlink e: Tekst koj vodi kon druga strana Tekst koj vodi kon drug del od istata veb strana Slika koja vodi kon druga strana Slika koja vodi kon drug del od istata veb strana Najgolem veb server e: World Wide Web Veb prelistuvacite razgleduvaat strani koi se postaveni: I na WWW i na lokalna mreza URL-to kaj poveketo veb prelistuvaci moze da bide: So HTTP, FTP, Gopher i RTSP Vidovi protokoli se: HTTP FTP Gopher URL-to ja pretstavuva: Adresata na stranata World Wide Web e razvien vo: 1991 godina Netscape rabotel na: Windows Linux Macintosh Internet Explorer e razvien od Microsoft Logoto na Internet Explorer od Microsoft e: Bukvata E Internet Explorer za prvpat bil vklucen vo: Windows 95 Internet Explorer poddrzuva: Ajax JAVA skripti CSS XML Mozilla Firefox e: Open-source Logoto na Firefox e: Globus i lisica Logoto na Safari prelistuvacot e: Kompas Internet Explorer raboti na: Windows Macintosh Firefox raboti na: Windows Macintosh Linux Posle IE, najkoristen web browser e? Firefox Safari e razvien od: Apple Ona sto go odvojuva prelistuvacot Opera od drugite e: Dostapnosta do korisnicite so hendikep i osteten vid Opera raboti na: Windows Macintosh Linux Opera tehnoligijata se koristi: Kaj mobilnite telefoni Kaj video igrite Vo Adobe Dreamweaver Web formi Preku koj posrednik formite ovozmozuvaat vnesuvanje na korisnicki podatoci i nivno prosleduvanje do web serverite. CGI Common Gateway Interface Koj skripten jazik koj se kombinira so formite najmnogu se koristi od klient stranata ? JavaScript Serverskite programi moze da bidat napisani kako standarni izvrsni datoteki. Koi izvrsni datoteki mozat da se upotrebat? C/C++ Delphi Visual Basic Java Serverskite programi moze da se napisani i kako skripti koi se interpretiraat vo vreme na povikuvanje. Koi se tie skripti? Tcl PHP ASP Perl Python AppleScript Koi od dolunavedenite se atributi za sozdavanje na web formi? name action get target type Koi od dolunavedenite se elementi koi mu ovozmozuvaat na klientot da vnese podatoci? radio reset text select text area So koj tag se definiraat formite vo HTML? <form> <Form> <FORM> Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje forma za vnesuvanje na tekst? <form> <input type=“text” name=“ime”> </form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></form> <FORM><input type=“text” name=“ime”></FORM> Koi od slednite e tocniot nacin za definiranje na radio kopce? <form> <input type=“radio” name=“pol” value=“maz”> </form> Sto odreduva <input> tagot koga se definira edna HTML forma? Tipot na atributot Koi od slednite e tocniot nacin na definiranje na check box? <form> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> <FORM> <input type=“checkbox” name=“ime” value=“1”> </form> Za sto sluzi elementot select pri definiranje na forma? Pagjacki listi ili menija sto prikazuvaat lista na predmeti za izbor Za sto sluzi atributot METHOD pri definiranje na forma? specificiranje na metodot za prosleduvanje na podatocite( POST ili GET ) Za sto se koristi elementot file pri definiranje na forma? Kontrola za selektiranje dokument za kacuvanje na istiot Za sto se korsti atributot VALUE pri definiranje na forma? specificiranje na inicijalna vrednost Koja e razlikata megju text area i text elementot? Text area dozvoluva poveke redovi na podatoci da se vnesuvaat i prikazuvaat Text ovozmozuva vnesuvanje na edna linija na tekst PHP skriptata moze da: Ispraka podatoci do bazata na podatoci Skladira informacii vo kompjuterot ns korisnikot vo kolacinja Raboti kako log na deden interfejs So pomos na koj atribut formite znaat kade da gi prenesat podatocite? action PHP datotekata koja e locirana od web formata vraka podatoci. Koi atributi gi koristi za vrakanje na podatocite? POST GET Kako se definiraat formi vo Visual Studio i ASP.NET server kontolite? formite mora da pocnuvaat so <form> tagot i toj mora da sodrzi runat=“server” atribut Kolku <form runat=“server”> kontroli mose da sodrzi edna aspx strana? edna Koja od odlunavedenite e pravilno definirana forma vo ASP.NET za server kontola na kopce? <asp:Button id=“id” text=“label” OnClick=“sub” runat=“server” /> Sto ni ukazuva runat=“server” atributot? ukazuva deka formata mora da bide obrabotena na serverot na prilozenite kontroli moze da im pristapat veb skripti. Sto koristat Xforms? XML za definiranje na podatocite i HTML ili XHTML za prikazuvanje na istite Pravilata zaopisuvanje i validacija na Xforms e vo: XML Sto se ovozmozuva so oddeluvanjeto na podatoci od prikazuvanje na istite vo Xforms? Modelot na podatoci da bide nezavisen i da se prikazuva na bilo koj ured So Xforms vlezot na podatoci e opisan vo dva dela. Koi se tie? Xform model ( za da se opisat podatocite i logikata ) Xform user interface ( korisnicki interfejs- za da prikaze i vnese podatoci ) Sto definira Xform model? definira koja forma, koi podatoci gi sodrzi i sto treba da pravi Sto definira Xform user interface? gi definira polinjata za vlez i kako istite treba da bidat prikazani Za sto sluzi <submission> pri definiranje na Xforms? da opise kako da se pratat podatocite JPEG PNG i Gif formati JPEG ,PNG i GIF se: Najcesto upotrebuvanite formati za prikazuvanje na sliki na internet Kratenkata GIF znaci Graphics Interchange Format Koj e opsegot na boi koi gi poddrzuva GIF 256 boi Metodot so koj se vrsi namaluvanje na slikata e poznat pod imeto Kompresija GIF formatot za prikazuvanje na sliki na web podrzuva Sliki i Animacii Ako stavime GIF slika so transparentna(providna) pozadina vo tabela so sina pozadina togas Pozadinata na slikata ke se promeni vo sina Algoritmot za kompresija Lempel-Ziv-Welch(LZV) koj go koristi formatot GIF e vo sopstvenost na Unisys GIF (Graphics Interchange Format) za prv pat e pretstaven vo 1987 Koj za prv pat go pretstavuva GIF kako format za web Kako se narekuvala originalnata verzija na GIF formatot za sliki 87.a Podobrenata verzija na 87.a verzijata 89.a vo sebe vklucuva Podrska za pravenje na poveke sliki vo eden potok vklucuvajki i zbir od specificni aplikacii nareceni application-specific metadata Koi od ovie nameni e karakteristicna za GIFs formatot za sliki GIFs e pogoden za pravenje na sharp-edged line art (kako sto se logoata) so koristenje na limitirano mnozestvo boi GIFs se koristi za skladiranje na boi so namalen spektar koi podocna mozat da se upetrebat za pravenje na igri GIFs se koristi za pravenje na mali animacii kako i filmovi so mala rezolucija PNG e kratenka od Portable Network Graphics Slikite vo PNG formatot mozat da bidat Od 5% do 25% pokompresiracki vo odnos na GIF formatot Od kade poteknuva motivacijata za sozdavanje na PNG formatot Od ranite denovi na 1995 god. Koga LZV algoritmot e patentiran od strana na Unisys Pod koe ime se pojavi PNG verzijata 1.0 RFC 2083 Po sto se razlikuva verzijata 1.1 od verzijata 1.0 Nadopolneta e so 3 novi dodatoci Postojat dva vida na dodatoci na fajlot PNG Kriticni i Pomosni Vo sporedba so GIF formatot PNG formatot Ostvaruva pogolema kompresija i dava posirok spektar na opcii za pravenje providnost(transparencija) na slikata, vklucuvajki vo sebe alpha channel transparencija Nudi posirok spektar na boi,no ne moze da se pravat animacii sto e slucaj vo GIF formatot Vo sporedba so JPG formatot PNG formatot Ima pomala kompresija Vo pogled na skladiranjeto na sliki i tekst PNG e podobar izbor od JPG Vo pogled na editiranje PNG e pokorisen za skladiranje i editiranje na fotografii JPEG e format koj Podrzuva 16.7 milioni boi Glavno se upotrebuva za fotografski sliki ili druga poslozena grafika JPEG znaci Joint Photographic Experts Group Metodot za kompresija na JPEG formatot za sliki e Lossy Compression Pokraj Lossy Compression Metodot postoi i progresiven metod koj Nudi pogolema kompresija od Lossy Compression metodot Ekstenzii na JPEG fajlot se .jpg .jpeg .jpe .jfif .jif Site gorenavedeni JPEG slikite sodrzat sekvenci od markeri sekoj od niv Zapocnuva so 0Xff bajtot koj ponatamu e sleden od bajtot koj go oznacuva vidot na markerot Nekoi markeri gi sodrzat samo tie dva bajti,drugi pak se sledeni so uste dva bajti koi go oznacuvaat cekorot E-marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako online marketing e-marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako online marketing internet adversting Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Internet marketingot e isto taka poznat i kako e-marketing internet adversting online marketing Najpoznati online prodavnici se www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.ebay.com www.amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com www.ebay.com www.Amazon.com Najpoznati online prodavnici se www.overstock.com Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Enkripcija Koj metod se koristi za zastita na privatni informacii Nitu edno od navedenite Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija Koj se nedostatocite na internet marketingot sporata konekcija nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatocite na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot nemoznosta da se oseti proizvodot Koj se nedostatoci na internet marketingot nemoznosta da se proba prizvodot sporata internet konekcija Prednosti na internet marketing lesno i eftino se vodi statistika aspektite mozat da bidat testirani Prednosti na internet marketing aspektite mozat da bidat testirani aspektite mozat da bidat mereni Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako affiliate marketing behavioral marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako cause marketing digital marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako e-mail marketing newsletter marketing Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research Metodite i strategiite na internet marketingot vklucuvaat golem krug na servisi kako display adversting online market research cause marketing digital marketing Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods Biznis modeli na internet marketing e-commerce goods publishing Biznis modeli na internet marketing nitu edno od navedenite Biznis modeli na internet marketing publishing “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored polot vozrasta geografskata mestopolozba “Off-line” trgovcite gi delat svoite pazari spored geografskata mestopolozba GIF Sto e GIF Graphic interchange format GIF e format za sliki so 8 bita za piksel Od kolku boi e sostavena paleta na GIF 256 Koja tehnika na kompresija ja koristi GIF LZW Od strana na kogo e prezentiran GIF formatot CompuServe Kako e narecena orginalnata verzija na GIF formatot 87a Na koj princip e baziran GIF89a princip na davanje slika vo logicki, ekran so fiksna golemina Za sto mozat da se iskoristat transparentnite pikseli prezemanje na boi od prethodnata slika Primenata na GIF e siroko rasprostraneta po internetot poradi Sirokata podrska i prenoslivost GIF e Eden od prvite dva formati za sliki koristen na internet Moznosta na GIF89a e smestuvanje na Poveke sliki vo edna datoteka GIF89a se koristi i za pravenje na Ednostavni animacii Ednostavni grafiki, linii, crtani filmovi nikogas ne pokazuvaat potreba od poveke od 256 boi Grafickite karticki od 8-biten bafer Dozvoluvaat samo256 boi Sto e tocno PNG ima podobra kompresija od GIF Formatot na PNG e podobar od formatot na GIF poradi True- color prikazot na sliki PNG bese dizajniran kako zamena za GIF so cel da se izbegne patentot naLZW tehnika za kompresija Portable network graphics(PNG) bese dizajniran kako zamena za GIF PNG e Slabo poddrzan od internet prelistuvacite PNG slikite Zafakaat pomalku prostor od GIF Patentot za LZW go imaat Unisys LZW verzijata na algoritmot za kompresiranje e donesena od Terry Welch Vo koja godina e formiran Unisys 1986 PNG e razvien vo 1995 MNG e Varijanta na PNG koja poddrzuva animacija PNG slikite imaat Ist kvalitet so GIF PNG moze da koristi Pogolema paleta na boi od GIF Koja godina e doneseno APNG 2004 GIF animaciite Zafakaat mnogu poveke prostor od MNG GIF e izvaden od CompuServe So cel da go zameni stariot RLE format Registracija na Sajt na Search Engine Koe od navedenite ne e Search Engine: Google Open Directory Koj Search Engine ima najgolema baza na indeksirani podatoci na Veb: Google Internet prebaruvacite i direktoriumite vo princip se isti bidejki: Ne se isti Sto e internet prebaruvacki robot: Programa koja sto gi sledi postavenite linkovi na internet i ja prevzema sodrzinata od sajtot Koj e prviot sozdaden internet prebaruvac: www wanderer Dali internet prebaruvacite go prebaruvaat celiot veb: Ne. Vebot e ogromen taka sto eden prebaruvac nemozi da go prebara celiot inernet Zosto se internet prebaruvacite vazni: Gi podreduvaat podatocite Go olesnuvaat baranjeto na informacii Site navedeni Kako internet prebaruvacite doznavaat za sajtovite na veb: Na dva nacina:prebaruvackio robot go indeksira sajtot, ili e ispraten od covek do internet preabaruvacot Osmosis Sto e MetaSearch Engine: Alatka za prebaruvanje koja koristi tugji indeksiranja Sto e PageRank? Na toj nacin Google odreduva kolku e relevanten nekoj sajt Sto e eden Internet prebaruvac: golema baza na podatoci koi listaat sajtovi na internet Internet prebaruvackiot pajak: Ne moze da gi indeksira site sajtovi na internet Koj od HTML tagovite ima najgolema tezina spored Google: <title> tagot Google direktoriumot zema listanja od: DMOZ Koj nacin za optimizacija na sajtot e podobar: Sekoja nova html strana da ima poseben <title> tag So sto ke se podobri rangiranjeto na nekoj sajt: So nadvoresni linkovi koi vodat do toj sajt Kako ke znaete deka ste banirani od Google: Pri baranje na sajtot na Google nego go nema Koj internet prebaruvac se smeta za najseriozen konkurent na Google: Yahoo Kolku cesto da se isppraka sajtot do internet prebaruvacite: Se dodeka ne se pojavi vo bazata za listanje Sto znaci optimizacija na eden sajt: Najdobro mozno rangiranje po klucni zborovi Kaj Internet direktoriumite : Sajtovite koi se prakaat se pregleduvaat od covek DHTML Event Model Koja akcija od korisnikot moze da predizvika nastan vo DHTML:Vnesuvanje na vrednost Dvizenje na gluvceto Nastan-Event e: Rezultatot posle interakcijata pomegu korisnik i web strana vo DHTML Edna od klucnite raboti za izrabotna na dinamicka veb strana e upotrebata na: Event hendleri Nastanot sto se pri kliknuvanje na levoto kopce od glusecot se narekuva: Nastanot sto se javuva pri vcituvanjeto na stranicata, se narekuva: ONLOAD Koga nekoj objekt ke go zavrsi svoeto vcituvanje velime deka se pojavil: ONLOAD nastan Nastanot sto se javuva pri kliknuvanje na kopceto submit se narekuva: ONSUBMIT Ako sakame da upotrebime nastan sto ke gi vrati podatocite vo prvobitnata sostojba, ke upotrebime: ONRESET Nastanot sto najveke se pojavuva vo DHTML se narekuva: Nastanot sto se javuva po napustanjeto na kursorot na gluvceto od nekoj obejkt se narekuva: ONMOUSEOUT Nastanot sto se javuva pri pozioniranje na kursorot na gluvceto vrz nekoj objekt se narekuva: ONMOUSEOVER Ako go pozicionirame kursorot na kluvceto vrz nekoj objekt i toa rezultira so nekoj nastan, toj nastan ke se narekuva: ONMOUSEOVER Koga ja menuvame lokacijata ne nekoj objekt so dvizenje na glusecot se upotrebuva nastanot: ONMOUSEMOVE ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML se startuva koga: Kursorot na gluvceto ke go napusti objektot ONMOUSEOUT nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML se startuva: Kursorot na gluvceto e vo dvizenje i pritoa ja menuva lokacijata na objektot ONMOUSEMOVE nastanot vo DHTML nema da se startuva: Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba Kursorot na gluvceto ke pomine nad objektot-nastan ONMOUSEOVER nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Kursorot na gluvceto nema da pomine nad objektot-nastan Kursorot na gluvceto e vo nepodvizna sostojba ONCLICK nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke bide pritisnato levoto kopce na glusecot ONCLICK nastanot vo DHTML nema da se startuva koga: Ke bidat vneseni podatoci Ke bide prisnato alt+f4 na tastaturata ONERROR nastanot vo DHTML se startuva koga: Ke se pojavi greska pri vcituvanje na objektot ONERROR nastanot nema da se startuva koga: Nema da se pojavi greska pri vcituvanje na objektot Ke se startuva ONCLICK nastanot ONSUBMIT nastanot se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto submit ONSUBMIT nastanot nema da se startuva: Posle kliknuvanje na kopceto reset Posle kliknuvanje na kopceto back ONRESET nastanot vo DHTML se javuva koga: ONRESET nastanot vo DHTML ne se javuva koga: Ke se klikne na kopceto submit Ke se klikne na kopceto reload ONLOAD nastanot se startuva koga: Objektot uspesno ke go zavrsi vcituvanjeto ONLOAD nastanot nema da se startuva: Koga objektot nema da go zavrsi svoeto vcituvanje Koga objektot ke se izbrise od listata na objekti Parametrite sto gi sodrzi ONERROR nastanot se: Tipot na greskata Broj na linijata kade sto se pojavila greskata Organizacija na veb sajt Sodrzinata treba da e Korisna i dobro napisana Spdrzinata treba da Zadovoli pogolema grupa na korisnici Kriticnite informacii treba da se postavat Vo gorniot del od stranata Koja struktura bi ja napravila pointeresna stranata za korisnikot Logickata Kolkav procent od korisnicite gi citaat samo naslovite na edna Web strana 80 Koga korisnicite prelistuvaat treba Da ne pomnat naslovi Koga ima poveke naslovi so ista sodrzina Tie se grupiraat Grupiranjeto ovozmozuva Minimizacija od pregleduvanje Glavnite informacii treba da se prikazat Blizu naslovnata strana Vaznite sodrzini treba da se na kolku klika od naslovnata Od 2 do 3 Premnogu sodrzini na edna strana e Ne prakticno So pregleduvanje na grupi Im se ovozmozuva na korisnicite podobar preled na sodrzinata Ovozmozuvanjeto na izbor na grupa E prakticno i korisno Od kolku boi e optimalnata grupacija na sodrzinata 5 Grupiranjeto so boi ovozmozuva Pobrz i polesen pregled na sodrzinite Kolku boi moze da razlikuva covekot bez da se zamara 10 Sodrzinite so Ista boja e grupiraat Odvlekuvanjeto na vnimanieto na korisnicite so nepotrebna sodrzina e Ne prakticno Kolku poveke kliknuvanja ima Tolku pogolemi greski korisnikot moze da napravi pri izborot Ako nekoj naslov treba da se zapazi Treba da se pojavuva na sekoja strana Kolkav procent od korisnicite go citaat sekoj zbor na stranata 16 Korisnicite koi pregleduvaat Citaat samo naslovi Dobar dizajn na stranata ovozmozuva Podobra razbirlivost na sodrzinata Sodrzinite so Ista boja na pozadinata se smetaat za sodrzini od ista grupa Korisnicite klikaat Dodeka mislat deka se na pat do svojata cel Na korisnicite treba Da im se zadrzi vnimanieto Na korisnicite treba da Im se ovozmozi sami da si ja podesat rabotnata povrsina So grupiranje Se doveduva do polesno prebaruvanje DHTML Pogolemiot del od DHTML e specificiran vo HTML 4.0. DHTML e: Dynamic HyperText Markup Language. DHTML e mesavina od: HTML, JavaScript, CSS. HTML HTML e kratenka od: HyperText Markup Language. HTML e: Vestacki jazik. HTML dokumentite imaat ekstenzija:.html ili .htm HTML e napisan vo forma na: Tagovi, opkolen so aglesti zagradi. Osnovnata struktura za HTML se: Elementite. Elementite imaat dve osnovni svojstva: Atributi i sodrzina. Koi od ovie se markiracki elemnti koi se koristat vo HTML: Strukturno markiranje, prezentiracko markiranje, markiranje na hipertekst. Strukturnoto markiranje: Ja pojasnuva celta na tekstot. Prezentiracko markiranje: Ja pojasnuva pojavata na tekstot, bez obzir na funkcijata. Markiranje na hipertekst e: Povrzuvanje na dva dokumenta taka sto promenite izvrseni vo edniot se preslikuvaat i vo drugiot dokument. Najmnogu od atributite na nekoj element se parovi od: Ime - vrednost. Atributite se pisuvaat: Vo pocetniot tag na elementot posle imeto na elementot. Poveketo elementi mozat da primaat nekolku cesti atributi: id atributot i atributot class. ID atributot ovozmozuva: Unikaten identifikator za element niz celiot dokument. Atributot class obezbeduva: Nacin za klasificiranje slicni elementi za prezentaciska namera. JavaScript Java Script e: skriptiracki jazik JavaScript e proizvod na koja kompanija? Sun Microsystems Koristenjeto na JavaScript se oznacuva so tagot: JavaScript ne bara programerski znaenja za da moze da se koristi CSS CSS: se pisuva vo dokumenti so nastavka .css Najcestata primena na CSS e: da gi razubavuva stranicite CSS ima: svoja sema na prioriteti So koristenje na CSS ona sto go gledame moze da bide razlicno od ona sto ke se ispecati Elementi na veb sajt Checkbox se koristi: Za izbor na edene element Vo kolku reda se pisuva tekstot vo text field: Vo eden red Kakvi se smetaat elemetite na veb sajtot: Apstraktni Konkretni Sto moze da se napravi za da se podobri navigacijata na eden sajt? Da se prikaze mapa na sajtot Da se koristat kratki URL Da ima prebaruvac na sajtot Sto e mapirana slika? Slika podelena na delovi kade klikanje na sekoj del vodi kon nov link Koga ke klikneme na radio button: Starata selekcija se gubi, a novata ostanuva Kakva treba da bide sodrzinata na stranata? Originalna Navremena Tocna Vo kakov format se najcesto slikite koi se postavuvaat na veb strani? JPG PNG GIF Koi se primeri na interaktivna veb strana? Strana koja menuva boi koga ke vneseme parametar Dali mapiranite sliki se element na eden veb sajt? Da Kako e popozelno da se pretstavi informacijata na eden veb sajt? Na poveke mali delovi smesteni na poveke strani Goleminata na edna tabela moze da bide: Fiksna (so odnapred zadadena dimenzija) Prisposobliva prema monitorot na koj se gleda Kakvi vidovi na kopcinja postojat? Submit Reset Button Koj gi dodeluva URL adresite? IANA (Internet Assigned Numbers Authority) Dali moze da se izbrise vnesena selekcija vo radio button? Ne Prosecno kolku klika bi trebalo da napravi korisnikot za da sitgne do baranata informacija? 5 Sto bi promenile na eden sajt za da bide polesno uporebuvan od lica so poteskotii vo gledanjeto? Zgolemuvanje na fontot na tekstot Zvucni informacii pri selektiranje na element so gluvceto Pogolemi sliki Site navedeni Kade treba da se postavuvaat najvaznite informacii? Na vrvot na stranata Koi formati imaat elementite koi se upotrebuvaat za reklami? GIF PNG SWF (Flash) Web odanocuvanje Dali malite trgovci plakaat isti danoci kako i online trgovcite? Da, treba da plakaat isti danoci Dali postojat internacionalni danocni servisi? Postojat i dejstvuvaat pomegju finansiskoto izvestuvanje i danocnoto izvestuvanje Sto e tocno vo vrska so odanocuvanjata koi se vrsat online? ovozmozuva sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Zosto e potrebno online odanocuvanjeto? Poradi globalizacijata i zgolemenite aktivnosti preku granicite na drzavite, danocnite profesionalci imaat potreba da dobijat detali za postoeckite danocni stapki Na kolku vreme se obnovuvaat online odanocuvanjata? Na godisno nivo no, bi trebalo da e pocesto Na 6 meseci Koj treba da go obnovuva online odanocuvanjeto? Lokalni specijalisti koi se na teren i gi razbiraat site promeni Kakvi tipovi na produkti se najpovolni za Full-Fledged E-tailing? Mozat site produkti da se prodavaat preku Internet So digitaliziranje na produkti se: Ovozmozuva pogolema dostapnost Moze da se vidat karakteristikite na sekoj od produkt Dali e mozno elektronsko popolnuvanje i plakanje na danok? Mozno e, bez razlika dali se raboti za profesionalen danok ili sopstven danok IRS: nudi soodvetni programi za da go napravi plakanjeto i popolnuvanjeto polesno Sto e EFTPS? Electronic Federal Tax Payment System Elektronskoto plakanje: Trosi pomalku vreme i griza za danocite i ovozmozuva poveke vreme za biznisot EFW Electronic funds withdrawal Plakanje danok so kreditni karticki moze da se izvrsi so: American Express Card Discover Card Master Card Visa Card Danok moze da se plaka so: Plakanje so kreditna karticka besplaten povik poseta na veb sajt, baraniot vlog ke bide upravuvan od strana na servis provajderot vrz osnova na sumata koja ja plakate Zdruzenijata: dokumentiraat godisen danocen prihod so IRS IRS ovozmozuva: Zastita na pravata na plakacite na danok Privatnost i doverlivost Pomos so nereslivi danocni problemi Koj nudi programi za plakanje na danoci? IRS Koj ovozmozuva da se zastedi vreme za plakanjeto danoci? Elektronskoto plakanje Sopstven danok moze da se plati: Elektronski Profesionalen danok moze da se plati: Elektronski Sekojdneven obnoven pregled na danocni stapki na kompanii ili individualni danocni stapki Ovozmozuva online odanocuvanjeto Sto e IRS ID? Identifikacionen broj na danocen obvrznik Bezbednosen broj EIN e: Employer ID Number federalen identifikacionen danocen broj broj na danocen obvrznik ID Number se koristi za: vrakanje na danoci identifikaciski danocen broj Za kompaniite koi operiraat vo Evropa stanuva se povazno da se determinira Evropska danocna strategija pokazuvaat zgolemen interes za toa kako da dojdat do informacija za rizicite i moznostite povrzani so zakonite na EU American Express ovozmozuva: Sigurni plakanja preku Web Transakcii za mali biznisi Privatni plakanja Online Program Management Ovozmozuva zaednicite da upravuvaat so zaednicki profili na pogolem broj na vrabotuvanja Privatni plakanja Private Payments Obezbedeni edinstven broj na profili za sekoe kupuvanje poedinecno Blue: Im ovozomozuva na sopstvenicite na biznisot da upravuvaat so transakcii online i offline Digitalen kes Kako uste se narekuvaat digitalnite pari: digital cash Electronic money e-money electronic cash electronic currency digital money digital currency Digitalnite pari se razmenuvaat: po elektronski pat Elektronskite pari se smestuvaat vo: vo kompjuter Brojot na digitalna para e: unikaten kriptiran seriski broj Brojot na digitalna para go izdava: banka Digitalnite pari se: anonimni reupotreblivi Sertifikatot na dgitalnite pari: moze da bide povtorno iskoristen Digitalnite pari: imaat moznost da patuvaat preku nacionalnite granici Za da se pratat digitalni pari potrebno e: kompjuterskata mreza internet sistem za skladiranje na digitalnite vrednosti Za da se dobie sertifikat, mora klientot da poseduva smetka vo: banka Koga ke kupi klientot digitalni pari: vistinski pari mu se povleceni od smetkata Klientite: mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari Klientite mozat da dostavat poveke pari na nivnite smetki za digitalni pari so koristenje na nivnite: kreditni karticki Klientot ke go prenese sertifikatot kaj trgovecot za da: ja plati stokata ili uslugata Za pogolema trgovija, trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite Trgovrc go vlozuva brojot na parite vo nekoja banka koja go poddrzuva toj sistem Klientite gi prakaat parite: i na trgovci i na klienti Trgovecot moze da ja proveri vaznosta na brojot na parite so toa sto ke iskontaktira so bankata koja go izdala toj broj Elektoronskite pari: se kompjuterski poraki imaat digitalen potpis Postojat elektronski pari nareceni uste i: Off-line Kaj off-line elektronski pari: trgovecot nema potreba da se povrzuva so banka pred da gi prifati od klientot Trgovecot, digitalnite pari: moze da gi pretvori vo vistinski pari Sumite na e-parite se najcesto: mali Se ocekuva od digitalnite pari: da gi zamenat transakciite na kreditni ili debitni karticki Se ocekuva od digitalnite pari: da bidat koristeni od sto porazlicen hardver da bidat povrzani so poveke bankarski smetki E-parite mozat da donesat golemi pridobivki kako sto se udobnost i privatnost zgolemena efikasnost na transakcii pomali transakciski provizii Elektronskite pari mozat da bidat prateni preku: Internet email WWW Digitalniot potpis moze da bide prepoznaen vrz baza na matematicki relacii (vrski) Klientot: moze da gi iskoristi samo ednas Trgovcite: moze da gi skladiraat parite samo ednas Arhitektura na Web sajt Koi se glavnite karakteristki na Arhitekturata na eden web sajt:Navigacioni sistemi Organizacija na proekti na sajtot Struktura na sajtot Site navedeni Sto treba da se odredi pred da se dizajnira eden Web sajt? treba da se oredi temata i karakteristikite na web sajtot Koi se navigacioni elementi? Size Shape Location Color scheme So sto e ostvarena navigacijata na Web sajtot? So kolekcija od linkovi Sto se formira so kolekcijata od linkovi? Web Site Navigation Menu Web Site Navigation Bar Navigaciskoto meni ili lenta obicno se naogja: Vertikalno na levata strana na Web sajtot Horizontalno na gorniot del na Web sajtot Koi kopcinja najcesto se naogjaat vo navigaciskoto meni: Back Forward History Bookmarks Navigacioni sistemi se: Hierarchical navigation system Site-wide navigation system Index pages Guided Tour pages Navigacija niz celiot Web sajt znaci: odenje od edno messto do drugo so klikanje na elementite koi dejstvuvaat kako linkovi Kakvi mozat da bidat elementite koi dejstvuvaat kako linkovi? zborovi ili frazi vgradeni vo tektstot grafikata kako crtezi ili sliki razlicni tipovi na animacii Sto ovozmozuva Site-wide navigacioniot sistem? Golema fleksibilnost na lateralni i vertikalni dvizenja nasekade vo vnatresnosta na sajtot Site-wide navigacioniot sistem ovozmozuva linkovi od: Vtoro nivo Treto nivo Vo Ad hoc navigacionen sistem vnatresnite linkovi se: specificni zborovi Sto bi trebalo da vklucuvaat linkovite vo Ad hoc navigacionen sistem? samo imenki i glagoli Kakvi se vnatresnite linkovi vo Ad hoc navigacionen sistem? najmalku efektivni teski za citenje Dopolnitelni elementi od koi e sostaven Standard header/footer se: Page or Home Page URL Contact Information Last Updated field Kade e lociran Navigation bars navigacioniot sistem? desno i/ili vo gorniot del od stranicata Vo sto pomaga Frames navigacioniot sistem? vo organizacija na informaciite Koi problemi se javuvaat so koristenje na Frames navigacioniot sistem? Bavno ja otvora i prikazuva stranicata Mnogu potesko e za korisnikot da pristapi do “bookmark” specijalniot pogled i lesno da se vrati nazad Lesno se zaboravaat pravilnite kodovi na linkovite Sto se obezbeduva so Pull-Down menus? dobar nacin da se pristapi do mnogu slicni tipovi na linkovi Sto pobaruvaat Table of Contents pages? pobaruvaat mnogu intelektualna energija So sto se slicni Index pages? so pecatenite indeksi Sto vrakaat Site Map stranicite? grafickata reprezentacija na sajtot Guided Tour pages: retko se koristat Vrz koj del na Web sajtot deluva organizacijata na proektite? fizickiot del Tipovi na organizacija na proektite se: Exat Organization Schemes Alphabetical Chronological Geographical Hierarhical Site gore navedeni Pri labeliranje na organizacijata na proektite linkovite treba: vnimatelno da se labeliraat Sto se koristi kako atribut na labelite? HTML 4 “TITLE” Na sto treba da se vnimava koga se kreira Web sajtot? sekoja stranica da nema poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata sekoja stranica da ima poveke od dve nivoa dlabocina od home stranicata Kakov treba da bide Web sajtot? Da bide lesen za koristenje, korisnicite sto podolgo da ostanuvaat na sajtot, i da mozat mnogu raboti da vidat od sajtot Accessibility Accessibility e generalen poim koj se koristi za da se opise stepenot do koj nekoj produkt e prifatliv od kolku sto moze poveke lugje Accessibility moze da se razgleduva kako moznosta da se iskoristi funkcionalnosta na nekoj sistem ili entitet Accessibility se fokusira na lugjeto so posebni potrebi i nivnoto pravo da pristapat odredeni entiteti i tehnologii Accessibility Ne treba da se istovetuva so usability, koe se koristi za da opise moznosta na nekoj produkt da se iskoristi od odredeni korisnici za da se postigne nekoja specificna cel Accessibility i usability se dva razlicni poimi Web accessibility znaci deka lugje so posebni potrebi mozat da go koristat web-ot lugjeto so posebni potrebi mozat da percepiraat, razberat i da komuniciraat so web-ot i deka tie moze da doprinesuvaat za web-ot Momentalno poveketo veb strani i veb softver imaat “pristapni barieri” koi sto im go oteznuvaat ili go pravat nevozmozno za mnogu lugje so posebni potrebi da go koristat web-ot Sto poveke pristapni veb stranite i softverot stanuva tolku poveke ke mozat lugjeto so posebni potrebi da go koristat i da doprinesuvaat za web-ot Klucniot princip na Web accessibility e dizajniranje na veb strani i softver koj e fleksibilen i bi zadovolile razlicni korisnicki potrebi i situacii Od golemo znacenje e web-ot da bide pristapen so cel da se ovozmozi ednakva pristapnost i ednakva moznost za lugjeto so posebni potrebi Pristapnite barieri za audio i vizuelni podatoci lesno mozat da bidat premosteni so koristenje na web tehnologiite Fokusot na Web accessibility e svrten kon odgovornosta na web dizajnerite WAI e kratenka od Web Accessibility Initiative Edna od ulogite na Web accessibility inicijativata (WAI) e da razvie tehniki koi gi opisuva resenijata za izrabotka na veb strani i veb softver Kompleksnosta za edna strana da se napravi pristapna zavisi od slednite faktori vidot na sodrzinata kompleksnosta na veb stranata alatkite koi se koristeni za nejzina izrabotka okolinata vo koja e izrabotena stranata goleminata na stranata Popravanjeto na napristapnite veb strani moze da pobaruva znacitelen trud ako Stranite ne se kodirani pravilno vo standarden XHTML stranite se so multimedijalna sodrzina Vo proces na razvivanje ili re-dizajniranje na strana primenuvanjeto na accessibility tehnikite uste vo rana faza kako i vo tekot na celiot proces moze da pomogne da se otkrijat accessibility problemite porano koga e polesno da se identifikuvaat Od golemo znacenje e nekolku razlicni komponenti od razvivanjeto na veb stranata i interakcijata so nea da rabotat zaedno so cel veb stranata da bide pristapna na lugje so posebni potrebi. Vo ovie komponenti spagjaat Sodrzina – informaciite vo veb stranata ili veb aplikacijata vo koi spagjaat: tekst, sliki, zvuci, kod koj ja definira strukturata itn Veb prelistuvaci i media pleeri Pristapni tehnologii, kako sto se: citaci na ekrani, alternativni tastaturi i dr Korisnickoto znaenje, iskustvo i vo nekoi slucai adaptivnite strategii vo koristenjeto na Web Developers - dizajneri, koderi, avtori itn. Softverot koristen za razvivanje na veb stranite Alatkite za proverka na pristapnosta na stranata se HTML validatori CSS validatori Alternativniot tekst na nekoja slika se opisuva so atributot ALT Koi od slednite se WAI standardi WCAG ATAG UAAG WCAG e kratenka od Web Content Accessibility Guidelines ATAG e kratenka od Authoring Tool Accessibility Guidelines UAAG e kratenka od User Agent Accessibility Guidelines WCAG, ATAG i UAAG definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti Pristapnite tehnologii ovozmozuvaat pristap do alternativniot tekst na razlicni nacini Koga pristapnite moznosti se implementirani vo edna komponenta togas golema e moznosta da gi implementiraat i drugite komponenti Ako nekoja pristapna tehnika ne e implementirana od edna komponenta togas ima mala motivacija za drugite komponenti da ja implementiraat zosto nema da ima rezultat vo pristapnosta na produktot Koga nekoja komponenta ima slaba accessibility podrska drugite komponenti mozat da nadomestat preku naogjanje na zaobikolni patista za toa da se ostvari Ponekogas slab pristap do nekoja komponenta nemoze da se nadoknadi od nekoja druga komponenta i rezultatot e nepristapni veb strani koi e nevozmozno za nekoi lugje so posebni potrebi da gi koristat se odrazuva i na drugite komponenti Komponentite moraat da rabotat zaedno so cel stranata da bide pristapna. Kako na primer, za alternativniot tekst na slikite Tehnickite specifikacii go odreduvaat alternativniot tekst (HTML go definira alternativniot tekst atribut (alt) na slikata (img)) WAI standardi – WCAG, ATAG i UAAG - definiraat kako da go implementiraat alternativniot tekst vo razlicni komponenti Goleminata na edna strana ne treba da nadmine 40KB Pri odreduvanje na goleminata na stranata se vklucuvaat: HTML kodot slikite JavaScript kodovite Informaciite koi se napisani vo tagot <meta> se koristat od prebaruvacite Ako tipina brzina na eden modem e 33-42KBs za kolku vreme ke se vcita strana od 80KB 2 sekundi Pri presmetuvanje na goleminata na stranata se zemaat vo obzir stylesheets se zemaat vo obzir JavaScript kodovite Tagot title go opisuva sledniov aspekt na stranata: zaglavjeto Prosecnoto vreme za zadrzuvanje na vnimanieto na korisnikot pri vcituvanje na strana e 10 sek Upotrebata na ramki ne ja podobruva pozicijata na stranata na prebaruvacite Tagot <meta> go opisuva sledniov aspekt na stranata: sodrzinata Funkciite na Web masterot se admiinstracija na sajtot obnova na sodrzinata na sajtot Systems analysis concerns: summarising the business requirements for a system conducting research of user's needs for a new system To conduct storefront e-commerce, merchants need to organize online catalogs of products A reserve price is set by a consumer on a comparison pricing Web site to find the lowest price for a product False Although fast and convenient, it is not yet possible to conduct e-commerce 24-by-7—all day, everyday—on a worldwide basis False Supporting the shopping cart is a product catalog, which is hosted on the server in the form of a database Authentication verifies that the person is, in fact, who they say they are. Digital cash allows people who do not have credit cards to shop online. True For accessibility purposes, videos that are used on the web should be Captioned so that the text transcription of all audio content can be viewed from within the video player What is a screen reader Software that uses synthesized speech or refreshable Brraille output to read a web page Accessible web design requires the purchase of expensive software False Laptop computers are easier for users with disabilities to operate False Sto oznacuva poimot layer: sekoj objekt najcesto go smestuvame vo svoj layer za polesno da ja organizirame rabotata i da pravime promeni samo na konkretniot objekt Sto oznacuva poimot frame: e edna od mnogute sliki koi sostavuvaat eden film Sto znaci poimot vektorska grafika: grafikata moze da se zgolemuva i namaluva do bilo koja golemina bez gubenje na kvalitetot i jasnosta So Silverlight se razvivaat _______ aplikacii. RIA Kako kraen produkt od Flash se dobiva ______ datoteka. .swf DHTML e kolekcija od lsednive tehnologii: HTML JavaScript CSS DOM Vo koi dva taga se postavuvaat .swf datotekite: <object> <embed> Silverlight e produkt na: Microsoft Koi od slednive se skriptiracki jazici: JavaScript VBScript Silverlight e dizajniran da raboti so: XAML JavaScript tabela so golemina 99% Tagot <FRAMESET ROWS=“50%, 50%”> Vrsi podelba na ekranot na dve redici koi zavzemaat 50% od ekranot Dokolku kako golemina se definira 50% kaj edinstvenata ramka kolona togas ekranot ke se Podeli na dve ednakvi po golemina koloni Slikite postaveni vo dokumentot Moze da se so razlicna golemina podelbata na ekranot na ramki nema predefiniran redosled Koi se prednostite na CMS alatkite Lesni se za upotreba Fleksibilni So niv lesno se dodavaat sodrzini i sliki Sodrzinata na veb stranite so pomos na CMS alatkite mozat da ja ureduvaat ovlasteni korisnici Koi se negativnostite na statickoto ureduvanje na veb stranite i nivno objavuvanje Dizajnirani se da bidat ureduvani od profesionalni veb majstori Implementacii na serverska strana so preveduvac koj proizveduva XForms formi se: IBM Forms Workplace Staticnite veb formi se napisani vo: HTML XHTML XForms se: Dinamicni formi XML bazirani formi 100% procesiranje na XForms na klientskata strana i azuriranje na podatoci preku cisto Ajax procesiranje so XForms standardot ovozmozuva FormFaces Vlezni elementi na veb formite ne mozat da bidat: Text box Check box Radio button Text Area Usability testiranjeto moze da se izvrsi so: Finalna graficka prezentacija Kakov kadar treba da koristat golenite korporaciski sajtovi za testiranjeto Strucni vraboteni vo agencii Koi tri merki se potrebni se potrebni da se vidi kolku e koristliv i prakticen sajtot Efektivnost, efikasnost i satisfakcija na korisnikot Kako treba da se odnesuva organizatorot na testot Da slusa vnimatelno Koja e glavnata cel na usability testot Da vidime kakov sajt imame od korisnicka gledna tocka Da se vidat osobinite na sajtot se ovozmozi soodvetna organizacija na sodrzinata Dobra organizacija na veb sajt ovozmozuva Korisnicite lesno da ja najdat baranata sodrzina Koga se koristi organizacija na sodrzina po boja, optimalniot broj na boi e 5 razlicni boi Koga sodrzinata na sajtot e organizirana spored potrebite na publikata, taa moze da bide Po grupa na publika Koga se koristi organizacija na sodrzina po boja, lugjeto mozat da koristat maksimum 10 razlicni boi DHTML gi obedinuva slednite tehnologii: Static Markup Language client-side scripting language CSS Zargonot DHTML e voveden od: Netscape Sto e tocno DHTML e kratenka od Dynamic Hyper Text Markup Language DHTML ne e W3C standard DHTML kreiranite veb strani se: Staticki In the earliest stages of interface design, the best strategy for the use of color is: Use no color at all User-centric software development requires the talents and participation of: All of them When conducting a remote, unmoderated usability test using electronic prototypes you will need the following: (Select the 4 that apply.) Data capture Automated presentation of design and questions Internet connection Participants that are familiar with Web technology What should you never do during usability testing Start out by showing the participants how the software works The basic principles underlying user-centric software design are Derived from empirical data regarding human performance characteristics You're redesigning an application for the Web that enables a dispatcher to monitor orders, product availability, scheduling and delivery - a complex taskflow. The current application has several problems and you've identified them in your analysis. You're ready to take the next step but aren't sure which one Which of the following is your best move Create a task flow diagram and run it by users for a practicality check After determining what you want your application to do, the best next step in software development is to Get to know your target users Match the four focal points of design with their intended goal: Creating a sense of place ____ Navigation design Recent research suggests that the highest reading speed for most adults who are reading prose text on a Web site can be attained using. 12-point fonts The following example is from the IBM home page. What type of content organization approach is it Audience-oriented The diagram below shows two hypothetical web site applications, plotted as a function of amount of “performance power” a user can achieve over time.Tobe able to say which design is a better solution for a given user group is a matter of knowing: How frequently users are expected to use the site Match the four focal points of design with their intended goal: Creating natural and productive input and output ____ Interaction design The single best predictor of a software application's usability is its Self-evidency Match the four focal points of design with their intended goal: Providing the right information in the right organization ____ Content design Internet marketing should be used in place of traditional marketing to create the most effective corporate marketing strategy False The online value proposition should supported by appropriate resource levels The e–marketing plan has: objectives which support the objectives of other organisational plans What does the following definition refer to Achieving marketing objectives through the use of any electronic communications technology E-marketing Opt-in e-mail is part of affiliate marketing—a company can market its products and services to people who have granted permission True Spamming is mass e-mailing to people who have not expressed interest in receiving the e-mails. Using the Internet for marketing research to find out customers needs and wants is an example of: identifying customer requirements Assessing the demand for digital services (the online revenue contribution) is an example of: anticipating customer requirements Analysis and design phases of a project are usually: iterative processes starting with analysis What usually precedes systems design Systems analysis Systems analysis concerns: summarising the business requirements for a system conducting research of user's needs for a new system estimating te duration of a project A reserve price is set by a consumer on a comparison pricing Web site to find the lowest price for a product False To conduct storefront e-commerce, merchants need to organize online catalogs of products Supporting the shopping cart is a product catalog, which is hosted on the server in the form of a database The storefront model is a basic form of e-commerce in which the buyer and the seller interact indirectly The shopping cart allows entrepreneurs to conduct live auctions over the Web False Although fast and convenient, it is not yet possible to conduct e-commerce 24-by-7—all day, everyday—on a worldwide basis False The name-your-price model allows people to set their preferred price for products and services. Online shopping malls allow consumers to purchase products from many different stores in a single transaction The name-your-price model allows consumers to save by buying with groups of other consumers to achieve bulk rates False Authentication verifies that the person is, in fact, who they say they are. Authorization verifies that that the money is available to make the transaction Digital cash allows people who do not have credit cards to shop online. True Many people do not use credit cards for online purchases because online credit card payment is scared to be done Laptop computers are easier for users with disabilities to operate False For accessibility purposes, videos that are used on the web should be Captioned so that the text transcription of all audio content can be viewed from within the video player In the future, information provided through technology will have to be equally accessible to individuals with disabilities True What is a screen reader Software that uses synthesized speech or refreshable Brraille output to read a web page Accessible web design requires the purchase of expensive software False When using Internet Explorer 5.0, users with disabilities are able to ignore Web colors, Web fonts and font-size tags False Which of the following individuals may have difficulties accessing content on the web All of the above Which of the following statements about formatting is true All of the above 1. Razgleduvajki potok od binarni vrednosti sekoj bit vo potokot e clen na mnozestvoto (0,1) 2. Postojat mnogu nacini vo koi mozeme od potokot od znaci da dobieme podatok Da 3. Sto e tocno? Od podatok se dobiva informacija Od informacija ne se dobiva podatok 4. Koga prakame signal nie prenesuvame informacija Tocno 5. Prvata verzija na Wap e izlezena: 1998 godina 6. Wap e siroko koristen i prifaten standardiziran protokol dizajniran za da ovozmozi: razlicni tipovi na wireless (bezzicni) uredi da komuniciraat i pristapat na internet. Pricini za sirokata upotreba na Wap se slednive: Wap e otvoren specificiran standard koj mozat da go koristat site individualni ili organizacii koi nemaat osnovano patent za protokol. Wap e podrzan od mnogu organizacii za mobilni telekomunikacii koj proizveduvaat mobilni telefoni i ovozmozuvaat wireless mrezi vo Evropa, SAD, Azija i drugi delovi na planetata. Razvivacite na komercijalnite presmetki i proizveduvacite, kako IBM i Sun vo SAD, Nokia i SonyEricsson vo Evropa i Mitsubishi vo Japonija imaat napraveno mnogu aplikacii koj koristat Wap Wap e menadziran i nadgleduvan od : Wap forum Wap stranite se kreiraat so specijalen jazik : WML Wireless, cellular telefonskite mrezi dozvoluvaat : komunikacii preku mobilen so prenesuvanje na podatoci so pomos na radio branovi. Mrezite so wireless radio branovi se podeleni na kelii taka sto: sekoja kelija koristi razlicna frekfencija od svoite sosedni Full – duplex sistemite se mnogu posofisticirani od half – duplex sistemite sto e rezultat na edinstvenata frekfencija na prakanje i primanje na signali. Da Prvite aparati koj rabotele na radio branovi bile: Mnogu golemi i dosta teski a imali i mal domen na komunikacija Prviot prenosen aparat koj rabotel na radio branovi i imal golemina taka sto mozel da se nosi vo raka: Go napravila Motorola i se vikal Walkie – Talkie Modelot na Motorola Walkie – Talkie ja zapocnal novata era vo personalnite, prenosni komunikacii. Da Razvitokot na bezzicnite radio komunikacii bilo olesnato so:: koristenjeto na modulator za frekfencijata FM ( Frecuency Modulator). Pioner na FM radio komunikacijata bil: Edwin Armstrong Prvite komercijalni celularni bezzicni mrezi, koi pripagjaat na t.n.”prva generacija” (1G), upotrebuvale: analogna tehnologija Koi od slednive pretstavuvaat analogni celularni mrezi: The Advanced Mobile Phone Service (AMPS) The Total Access Communication System (TACS) Sistemite od prvata generacija vo sustina bile analogni. Oznacete go metodot kojsto go primenuvale ovie sistemi: Frequency Division Multiple Access (FDMA) 2G sistemite koristat mnostvo razlicni tehnologii, vklucuvajki gi: Time Division Multiple Access (TDMA) Code Division Multiple Access (CDMA) Personal Digital Cellular (PDC) 2G sistemite se bazirani na: digitalna transmisija Vo Evropa postoi samo eden digitalen celularen mrezen sistem. Toa e: The Global System for Mobile communications (GSM) Koja e najsiroko koristenata 2G digitalna mreza vo svetot? GSM Koi od slednive tvrdenja vo vrska so Cellular Digital Packet Data (CDPD) i the General Packet Radio Service (GPRS) se tocni? CDPD pretstavuva prosiruvanje na AMPS (analognite mrezi) GPRS pretstavuva prosiruvanje na GSM (digitalnite mrezi) 2.5G sistemite vo SAD glavno se bazirani na CDPD 2.5G sistemite vo Evropa glavno se bazirani na GPRS EDGE pretstavuva kratenka za: Enhanced Data rate for GSM Evolution Celta na site 3G mrezi e da ponudat: world-wide connectivity i roaming visok podatocen transmisionen kapacitet za packet-switched podatoci visok podatocen transmisionen kapacitet za circuit-switched podatoci visoka podatocna transmisiona rata za packet-switched podatoci visoka podatocna transmisiona rata za circuit-switched podatoci Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Mobile Station (MS) Base Station Transceiver (BST) Base Station Controller (BSC) Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Base Station Transceiver (BST) Mobile Station (MS) Mobile Switching Centre (MSC) Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Mobile Switching Centre (MSC) Base Station Transceiver (BST) Public Switched Telephone Network (PSTN) Mobile Station (MS) Dali e tocno slednovo tvrdenje: Kolku poveke kelii na celularnata mreza ima vo eden geografski region, tolku e pogolemo pokrivanjeto od mobilen telefon ili drug bezzicen ured. da Digitalnata bezzicna komunikacija vo keliite na celularnata mreza se odviva preku: elektromagnetni branovi Mobility management-ot se sostoi od: distribuirana baza na podatoci (registrite HLR i VLR) pridruzen protokol (mobility management layer) Koi od slednive tvrdenja vo vrska so registrite VLR i HLR se tocni? VLR pretstavuva kratenka za Visiting Location Register HLR pretstavuva kratenka za Home Location Register HLR e update-uvan sekogas koga mobilna stanica ke premine od reonot na edno vo reonot na drugo BCS Sto e WAP? Wireless application protocol WAP e standard Da WAP e standard koj go koristat mobilnite uredi za pobrz pristap do internet? Ne WAP e standard koj go koristat mobilnite uredi za pristap do internet? Da Podatocite koisto se naogjaat na serverite i koisto se prikazuvaat na displejot mobilnite uredi mora da se kodirani vo specificen mark-up jazik razbirliv za WAP protokolot Da Vo koj markup jazik se napisani podatocite koisto se naogjaat na serverite i koisto se prikazuvaat na displejot mobilnite WML Postoi li simulaciski softver za testiranje na WAP aplikaciite Da WAP arhitektura e logicki podelena na nivoa Tocno WAP arhitekturnite standardi opfakaat mrezni protokoli bezbednost okolina od softverski aplikacii Logickite sloevi od WAP arhitekturata : se naogjaat na vrvot eden do drug zavisni se eden od drug za da go snabdat servisot vo mobilniot bezzicen domen. se vklopeni vo dvete strani taka sto mozat dobro megjusebno da komuniciraat vo bezzicnata okolina. Wireless Application Environment (WAE) : e najgorniot sloj od WAP protokolot e mesto kade softverskata aplikacija prezentira informacii komunicira direktno so krajniot korisnik poddrzuva edna okolina koja dozvoluva razlicni servisni provajderi i operatori da razvivaat aplikacii i servisi koi mozat da bidat vrateni na WAP mobilnite uredi i prenoslivi tehnologii. Ovoj sloj go definira formatot na sodrzinata. opfaka razlicni softverski aplikacii , kako WML, mobilni uredi kako i WMLScript Wireless Session Protocol (WSP) ja kontrolira vrskata server-klient i klient-server. poddrzuva intefejs pomegju WAE sloj nad i WTP slojot pod WAP stekot na protokol obezbeduva osnovni mrezni protokoli skoristeni za poddrska na Internet prebaruvanje. mu dozvoluva na WAP proxy serverot da gi povrze WSP klientot so standardniot HTTP host server ili kompjuter, so toa dozvoluvajki na obicniot web server da ja objavi sodrzinata do mobilen ured Wireless Transport Layer Security (WTLS) e sustinski bazirano na kompjuterskiot industriski standard poznat kako Transport Layer Security protocol za standarden transport i bezbednost na sloevite Da WSP poddrzuva bezzicna razmena na informacii pomegju uredite i aplikaciite. Da The Wireless Datagram Protocol e protokol za prenos na sloevite koi nudat konzistentni servisi na ostanatite WAP nivoa sorabotuva so Intenet Protocol na mrezniot soobrakaj poddrzuva komunikacija megju nositelite na servisite pod WDP slojot i nad nego Dodavanjeto na transakciska poddrska vo web-servis-baziranite aplikacii e povekestepen proces koj vklucuva razni grupi na softverski agenti Softverski agenti koi moze da bidat kategorizirani vo dva dela, i toa Klient aplikacija i Web Service Provider 1. Koja protokolska svita e najzastapena vo internetot? TCP/IP 2. WAP nivoata operiraat na: na klientska i na serverska strana 3. Neizmenlivosta na WAP sloevite pri izmena na nekoj sloj e negativna strana na sloevidnosta? 4. WDP slojot kaj WAP protokolot pronaogjanjeto na konzistenten interfejs? im go prepusta na pogornite sloevi; 5. Razlicnite nosecki servisi vklucuvaat circuit-switched podatocni servisi i SMS servisi 1. TCP/IP i WAP sloevite, tesno korespondiraat so sloevite od: OSI 2. OSI modelot ja vospostavuva idejata za oddeluvanje na mreznite funkcii vo preddefinirani zadaci i funkcii vo sloevita, mrezna okolina. Da 3. OSI modelot definira proces na komunikacija vo sedum hierarhiski sloevi. Da 4. Postojat dva pristapi za razgleduvanje na arhitekturnite sloevi. odozgora - nadolu odozdola - nagore 5. Krajnata cel na WAP e: Da ovozmozi korisnicite na portabilni mobilni telefoni da mozat da pristapat kon odredeni rasursi na Internet 6. Dali e mozno povrzuvanje na Internet ako mobilniot telefon nema podrska za WAP? Da 7. Dokolku nemame Internet kompatibilen PDA, direkten pristap do Internet preku mobilen telefon - Mobilniot Intenet - e mozno samo preku WAP portal provider preku operator za telekomunikaciski uslugi 8. WAP portal provider e: Kompanija ili organizacija koja ovozmozuva pristap do sodrzinata na Mobilniot Internet 9. Sto oznacuva kratenkata WISP Wireless Internet Sevice Provider 10. Sto znaci garden walled portal? Deka portalot gi ogranicuva korisnicite da imaat pristap samo do podatocite i informaciite na provajderot na uslugata na Mobilen Internet i tesno mnozestvo od negovi biznis partneri Sto e b2c? o business-to-customer Sto se smart telefoni? kombinacija od mobilen telefon i PDA iMode bese prviot komercijalen WISP koj nudese bezzicno web prebaruvanje i proveruvanje na e-mail preku mobilen telefon? Da iMode se bazira na WAP netocno iMode bara WML za da proizvede aplikacii za mobilni telefoni netocno iMode servisot e baziran na Kompakten HTML (cHTML) Za koristenje na iMode treba da se koristi iMode-kompatibilen telefon tocno iMode e uspesen vo Japonija Vo Japonija postoi iMode centar - NTT DoCoMo tocno iMode servisot prikazuva tekst, sliki, animirani sliki tocno Dali e potrebno da se kodira WML kodot pred da se isprati preku WAP gatewey DA Osnovnata namena na WML e da se koristi kaj Mobilni uredi Dali e potrebno kodiranje na xHTML kodot pred da se isprati preku WAP NE Koi se ogranicuvanjata i karakteristikite na mobilnite uredi poradi koi e sozdaden WML 1. tesna propusna mok 2. mal ekran i slaba rezolucija 3. ogranicena potrosuvacka na energija i mala memorija 4. ogranicena mok na vnes poradi nedostig na tastatura xHTML go preferiraat poradi toa sto: Slicnosta so HTML so sto se izbegnuiva ucenje na nov jazik Sodrzinata na WML i na WML Script pri prenos kon klientot se kodira vo binaren format? Tocno Sodrzinata na xHTML pri prenos kon klientot se kodira vo binaren format? Netocno Mikro-prelistuvacite koi poddrzuvaat WAP standard, mozat da prikazat: Prikazuvaat i WML i xHTML Procesot na kreiranje WAP stranica opfaka: instaliranje WAP emulator registriranje i hostiranje na WAP stranicata So pomos na WAP emulatorot se simuliraat efektite na programskiot kod? Da Koi se prednosti na openwave emulatorite? tie se besplatni ne se osnovani za tocno opredelen tip na mobilen telefon Sostavniot element na WML dokumentot narecen „spil” (deck) moze da sodrzi: poveke karti Na emulatorot, sekoja od kartite se prikazuva kako posebna strana? Da Najmalata i najosnovnata adresibilna WML komponenta e: karta WML programite treba da bidat konstruirani taka sto: ke obezbedat navigacija do kartite i nadvoresnite adresi vo ramkite na eden WML spil ke obezbedat navigacija do kartite i nadvoresnite adresi megju razlicnite WML spilovi ke obezbedat spravuvanje so nastani dodeka nekoja karta se prikazuva Navigacijata vo edna WML programa treba da bide: sto poednostavna sto poefikasna Identifikaciskoto ime na kartata Ovozmozuva taa da bide pronajdena so navigaciskite komandi bidejki istoto e edinstveno Koi od slednite se WML nastani: sopstveni nastani korisnicki-inicirani nastani Ako eden nastan ima pridruzeno nekoja zadaca: mikro-prebaruvacot ke ja izvrsi taa zadaca Ako eden spil sodrzi odreden broj na karti so slicni pobaruvanja na nastani i zadaci, togas za da se zgolemi efikasnosta na WML programata moze da se upotrebi elementot template Za WML nastanite e tocno: sopstveni nastani se predizvikani od razlicnite WML elementi korisnicki-inicirani nastani se predizvikani od razlicnite akcii na korisnikot Istorijata na mikro-prebaruvacot moze da bide prebrisana so izpraznuvanje na stekot. Istorijata na mikro-prebaruvacot moze da bide prebrisana so: koristenje na newcontext atributot Ako atributot newcontext e postaven na vrednost ‘true’ togas: kartata ke se tretira kako da e prva karta vo stekot korisnikot nema da bide vo moznost da se dvizi nanazad od taa karta preku stekot Atributot newcontext e korisen atribut bidejki: mnogu mobilni telefoni imaat ograniceni memoriski resursi Pri WML elementot select se koristi za da se sozdade lista Da Pri WML elmentot option se koristi da se definiraat elementite na nizata Da Atributot ontimer moze da bide iskoristen za prefrluvanje kon specificna URL strana otkako ke izmine brojacot Da Edna od najsofisticiranite karakteristiki na WML e koristenjeto na promenlivi za dimanicno dodavanje na sodrzina Da Elementot set war se koristi da se dodeli vrednost na: Promenliva Input elementot se koristi za da se: 1. Dali e tocno slednovo tvrdenje: Eden od vaznite aspekti na pobaruvanjeto i objavuvanjeto na podatocite e bezbednosta. - Da 2. Elementite vkluceni vo formatiranjeto na tekst vo WML se slicni so voobicaenite HTML tagovi na formatiranje. - Tocno 3. Elementite vkluceni vo formatiranjeto na tekst vo WML se razlikuvaat od voobicaenite HTML tagovi na formatiranje. - Netocno 4. Elementot se koristi za definiranje na - paragraf tagovi - tekst tagovi - alfa tagovi 5. Elementot table se koristi zaedno so koi elementi? - table row <tr> - table data <td> 6. Koe od slednive tvrdenja e tocno? - WML podrzuva rabotenje so osnovni graficki sliki - WML ne podrzuva rabotenje so graficki sliki - Ne se znae 7. WML podrzuva rabotenje so osnovni graficki sliki, megjutoa isto kako i kaj HTML, i WML stekovite(decks) nemozat da vklucat sliki direktno tuku vklucuvaat referenci do slikite koi postojat kako odvoeni graficki fajlovi. - Tocno 8. Vo domenot na WML jazikot, postfield elementot se koristi da go specificira prenosot na podatocnite polinja do kompjuterot-server. - Tocno WML i WML Script go obezbeduvaat - aplikaciskoto nivo na bezbednost Vo ramkite na WML, koi od slednive elementi moze da se iskoristi za da go odrzi nivoto na privatnosta na platformata - access Vo ramkite na WML, koi od slednive elementi i atributi koi se naogjaat vo <head> moze da se iskoristi za da go odrzi nivoto na privatnosta na platformata -access -path -domain Za WML Script znaeme deka gi ima slednive osobini: - jazikot e CaseSensitive -sekoja komanda zavrsuva so “;” -raboti so promenlivi, funkcii i so pragmi Vo ramkite na WML promenlivite se deklariraat so klucniot zbor: - var Vo ramkite na WML nad promenlivite moze da se izveduvaat nekolku tipa na operacii a toa se: - aritmeticki - logicki - operacii na bit_nivo - za dodeluvanje - za sporeduvanje Vo ramkite na WML, funkciite gi imaat slednite karakteristiki: - imaat sintaksa kako funkciite vo Java, C, C++ Vo ramkite na WML, funkciite za da mozat da se povikuvaat od drugi WML dokumenti treba da bidat definirani kako: - nadvoresni so klucniot zbor (extern) Vo ramkite na WML, pragmite gi imaat slednive karakteristiki: - se definiraat so klucniot zbor use -nivnoto definiranje e pred da se definiraat bilo koi funkcii -mozat da se koristat za specifikacija na meta-informacii Vo ramkite na WML, koi sest od slednive se standardni biblioteki od funkcii: - Dialog - String - Lang - Float - WMLBrowser - URL WML Script naredbite se sostaveni so kombinacija na:. zborovi i izrazi 2. Var naredbata definira: promenlivi 3. If – else naredbata e uslovni naredbi cie izvrsuvanje pomegju dve opcii zavisi od testiranjeto. Dokolku prviot izraz e “true” se izvrsuva “if” naredbata a dokolku e “false” se izvrsuva “else” naredbata. ü da 4. While naredbata koristi loop da 5. For naredbata koristi for(initialize, test, increment) 6. Break i continue naredbite se koristat samo vo while i for naredbite. tocno 7. Return naredbata go dava rezultatot a moze da se koristi i za vrakanje na vrednost kaj povikuvacot. tocno Bluetooth e tehnologija koja e specijalno dizajnirana za da go poddrzi konceptot na mobilnata PAN tehnologija Bluetooth tehnologijata vklucuva hardver: vo forma na radio antena i radio frekventen (RF) prenasocuvacka logika na cip i set od protokoli so koi informaciite koi gi koristi hostot mozat da interferiraat do so Bluetooth edinicata. Bluetooth tehnologijata e bazirana na 802.11 ad hoc mrezni standardi Bluetooth osposobenite uredi vklucuvaat istovremeno specijalen hardver i softver za da upravuva so interfejsot Logicki hardverot kaj bluetooth se sostoi od tri moduli: radio frekventen prenasocuvac, povrzuvacki kontroler IO upravuvac. RFSOMM e vsusnost zamena: za kabelskata tehnologija Postojat dva tipa na fizicki prenos na podatoci ili link pomegju bluetooth edinicite: Sinhrona Asinhrona Network tehnologijata koja sto e koristena od bluetooth tehnologijata e verzija na IEEE 802 standardizirata ad hoc topologija narecen “Pico net” Pico net e: mala ad hoc mreza od bluetooth osposobeni uredi Sekoj ured vo Pico net ima ednostavna tri bitna adresa Pico net master-slave topologijata: Nalikuva i na star mrezata, na toj nacin sto master-ot igra uloga na hub. Scatternet mrezata ne poddrzuva call-forward JINI e Java-bazirano resenie koe ja prosiruva arhitekturata Remote Method Invocation (RMI) kaj Java distribuiranite sistemi vo mobilno podracje Universal Plug and Play (UPnP) teznee kon nezavisnost od jazikot, no se zasnova na TCP/IP kako transporten mehanizam Salutation teznee kon jazicna i transportna nezavisnost Za da moze clenovite na edno soedinuvanje da se zabelezat megjusebno, da pregovaraat i da sorabotuvaat zaedno najmalku eden ured mora da startuva JINI potsistem koj ke ovozmozi servis za prebaruvanje Ako uredot se odregistrira povremeno vo toj slucaj informacijata za uredot ke bide socuvana Ako uredot se odregistrira permanentno vo toj slucaj informacijata za uredot ke bide izbrisana Koj od slednite pristapi obezbeduva mnozestvo od definirani mrezni protokoli i im dozvoluva na proizveduvacite da gi razvivaat nivnite sopstveni API-a za implementacija na protokolite koristejki bilo koj jazik ili platforma UPnP SSDP e Simple Service Discovery Protocol Simple Service Discovery Protocol (SSDP) ovozmozuva interfejs preku koj uredite i go soopstuvaat svoeto prisustvo na mrezata i gi otkrivaat drugite uredi i nivnite moznosti Da Mehanizmot za otkrivanje kaj UPnP poveke koristi HyperText Transfer Protocol (HTTP) UPnP uredite mozat da dobijat IP adresa so pomos na Dynamic Host Configuration Protocol (DHCP), ili da zemat adresa od rezervirana lista narecena LINKLOCAL net koristejki Address Resolution Protocol (ARP) Da Osnovniot koncept vo Salutation e Salutation Manager (SLM) Procesot pri koj sto inovaciite se prifakaat od strana na zaednicata ili nekoja pogolema socijalna grupa e poznat kako: diffusion of innovation Diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) e procesot pri koj sto inovaciite: se prifakaat od strana na zaednicata ili nekoja pogolema socijalna grupa Lugjeto koi go proucuvaat proces na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) se narekuvaat diffusion scholars: tocno Lugjeto koi go proucuvaat proces na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) se narekuvaat: diffusion scholars Kolku glavni elementi koi treba da se zemat vo predvid za da se razbere procesot na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) postojat? 4 Inovacijata e: nesto – ideja ili tehnologija – sto e novo za potencijalniot prifakac Komunikaciskiot kanal e: bilo koj nacin na koj porakata se prenesuva od edna individua na druga Vremeto e: faktor koj e relevanten na poveke nacini vo diffusion studiite Socijalniot sistem e: mnozestvo na megjusebno povrzani edinici koi se zdruzeni vo resavanje na problemot za priklucuvanje so namera da se postigne zaednickata cel Tipicno inovacijata (tehnologijata) se sostoi: i od softverski i od hardverski aspekt Postojat _____ karakteristiki na inovacijata koi vlijaat na moznosta za nejzino prifakanje: 5 Relativnata prednost na inovacijata se odnesuva na: toa inovacijata da se spoznae kolku sto moze podobro so cel da se sporedi so postoeckite alternativi Kompatibilnosta na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e spoznaena inovacijata so cel da se vklopi so postoeckite vrednosti, potrebi i iskustvo na potencijalniot prifakac Kompleksnosta na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e lesno ili ne da se razbere i da se koristi inovacijata Trialability na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj moze da se eksperimentira so inovacijata pri dadeno ogranicuvanje bez pritoa da se napravi apsolutna soglasnost za prifakanje na istata Observability na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e mozno da se vidat site onie koi ja prifatile inovacijata, koristejki ja istata Change agent e sekoj onoj koj ima uloga da ja: T promovira inovacijata Mobilnosta ovozmozuva upotreba na prenoslivi uredi relativno mali uredi Koi se karakteristiki na mobilnosta? prenoslivost funkcionalnost upotreblivost povrzlivost Koi se faktori na prenoslivost? golemina na uredite i nivnite dodatoci tezina na uredite i nivnite podatoci Kolku se pomali mobilnite uredi poteski se za upotreba polesni se za nosenje Kolku se pogolemi mobilnite uredi poteski se za nosenje Odreden ured se smeta za prenosliv ako e lesno prenosliv so raka Koi se faktori na upotreblivost? karakteristiki na korisnikot karakteristiki na okolinata karakteristiki na uredot Okolinata na korisnikot vlijae na izborot na uredot Od koi licni karakteristiki na korisnikot zavisi interakcijata na korisnikot so mobilniot ured ? znaenjeto na korisnikot sposobnostite na korisnikot Mobilnite aplikacii generalno pripagjaat na dve kategorii: samostojni zavisni od konekcija Samostojni mobilni aplikacii se: kalkulator igri Aplikacii koi se zavisni od konekcija se: email GPS Novosti Mobilnite uredi voobicaeno rabotat vo eden od trite moda: always partial never Razvojot na mobilna aplikacija e polesen netocno Razvojot na mobilna aplikacija e pobrz netocno Razvojot na mobilna aplikacija e poevtin netocno Koi od slednite tvrdenja se tocni: Nieden od navedenite Koi se dvete glavni grupi na korisnici na mobilni uredi? Rabotnici Potrosuvaci Dvete glavni grupi na korisnici na mobilni uredi se rabotnicite i potrosuvacite. Tocno Za sto najcesto im sluzat mobilnite uredi na rabotnicite: Proverka na e-mail Fakanje biznis zabeleski Pravenje raspored na sledni zadaci Izvrsuvanje na administrativni zadaciz Koi se dvata tipa na potrosuvaci koi koristat mobilni uredi? Mladi potrosuvaci Vozrasni potrosuvaci Potrosuvacite koi koristat mobilni uredi se delat na dva tipa: mladi i vozrasni potrosuvaci. Tocno Mobilnite telefoni najcesto gi koristat za prakanje poraki mladite potrosuvaci Mobilnite telefoni poveke gi koristat za razgovor, otkolku za prakanje na poraki vozrasnite potrosuvaci Komunikacija e razmena na informacii pomegju dva ili poveke entiteti. Tocno Postojat poveke vidovi na komunikacija. Nekoi od niv se: Glasovna Audio Tekst Sliki Najcesti tipovi na informacii koi korisnicite obicno gi razmenuvaat se slednite: Email i instant messaging News Schedules Tasks Assignments Flight information Doktorite, medicinskite sestri, i ostanatite vraboteni vo zdravstveni institucii koi se mobilni mozat vednas da gi azuriraat medicinskite profili i zapisi na pacientite so pomos na: pocket PC-a tablet PC-a Vo oblasta na pravoto i zakonot, mobilnite aplikacii im dozvoluvaat na vrabotenite vo policijata so pomos na svoite PDA da pristapat kon: drzavnite bazi na podatoci iformacii za registracija na vozila vozacki dozvoli Edna od najgolemite pricini za koristenje na mobilni uredi pretstavuva: isporaka na paketi i posta online kockanje Ucitelite i predavacite mozat da gi polzuvaat mobilnite uredi na koi ke koristat specijalen softver so cel: da im isprakaat prasanja na studentite na nivnite mobilni uredi odgovorite od studenite vednas da bidat prateni kon nastavnikot da isprakaat feedback kon sekoj student individualno Mobilnite uredi ovozmozuvaat kontekst-senzitivni informacii za lokacijata na korisnikot. Ova cesto se postignuva so pomos na: GPS Detektori na lokacija Koga razmisluvame za mobiliziranje na firmata treba da gi razgledame: Pridobivkite Gubitocite Mobiliziranjeto na edna firma e sekogas dobro. Ne Bezbednosta kaj mobiliziranata firma e na mnogu visoko nivo. Ne Koga edna firma ja mobilizirame gi imame slednite pridobivki: Podobruvanje na zivotot na lugjeto. Zgolemuvanje na fleksibilnosta i pristapnosta do vrabotenite Podobruvanje na bezbednosta na vrabotenite Podobruvanje na rabotniot tek i produktivnosta Podobruvanje na tekot i tocnosta na paricnite sredstva Podobruvanje na postoeckiot biznis proces Podobruvanje na kontrola na inventarot Podobruvanje na zadovolstvoto na klientite Faktorite koi doprinesuvaat za visok TSO (Total Cost of Ownership) vklucuvaat: Trosoci za hardver i softver Trosoci za komunikacii Trosoci za razvoj i razvoj Rusenje na postoeckite servisi Ceni na operaciite Greski pri presmetuvanje Mobilnite aparati se koristat poveke otkolku sto ima potreba. Da Koga edna firma ja mobilizirame gi imame slednite gubitoci: Vlosuvanje na privatnosta i bezbednosta Koristenjeto na XML pridonesuva za podrska na heterogeni platformi i odlicna fleksibilnost na aplikaciite? Da Sto e SOA (Service Oriented Architecture)? SOA e mnozestvo od voobicaeni postapki vo servis-bazirani aplikacii Na koi tehnologii se zasnova Internet? TCP/IP DNS Najfundamentalniot koncept sto go definira Web-ot e: Uniform Resource Identifier (URI) XML dokument e: Strukturiran nacin na prezentiranje na informacii Sto koristi XML za prezentiranje na informaciite vo dokumentot? Tagovi Razgleduvajki potok od binarni vrednosti sekoj bit vo potokot e clen na mnozestvoto (0,1) Postojat mnogu nacini vo koi mozeme od potokot od znaci da dobieme podatok Da Sto e tocno? Od podatok se dobiva informacija Od informacija ne se dobiva podatok Koga prakame signal nie prenesuvame informacija Tocno Prvata verzija na Wap e izlezena: 1998 godina Wap e siroko koristen i prifaten standardiziran protokol dizajniran za da ovozmozi: razlicni tipovi na wireless (bezzicni) uredi da komuniciraat i pristapat na internet. Pricini za sirokata upotreba na Wap se slednive: Wap e otvoren specificiran standard koj mozat da go koristat site individualni ili organizacii koi nemaat osnovano patent za protokol. Wap e podrzan od mnogu organizacii za mobilni telekomunikacii koj proizveduvaat mobilni telefoni i ovozmozuvaat wireless mrezi vo Evropa, SAD, Azija i drugi delovi na planetata. Razvivacite na komercijalnite presmetki i proizveduvacite, kako IBM i Sun vo SAD, Nokia i SonyEricsson vo Evropa i Mitsubishi vo Japonija imaat napraveno mnogu aplikacii koj koristat Wap Wap e menadziran i nadgleduvan od : Wap forum Wap stranite se kreiraat so specijalen jazik : WML Wireless, cellular telefonskite mrezi dozvoluvaat : komunikacii preku mobilen so prenesuvanje na podatoci so pomos na radio branovi. Mrezite so wireless radio branovi se podeleni na kelii taka sto: sekoja kelija koristi razlicna frekfencija od svoite sosedni Full – duplex sistemite se mnogu posofisticirani od half – duplex sistemite sto e rezultat na edinstvenata frekfencija na prakanje i primanje na signali. Da Prvite aparati koj rabotele Pioner na FM radio komunikacijata bil: Wap forum WML komunikacii preku mobilen so prenesuvanje na podatoci so pomos na radio branovi. Komunikacii preku fiksen telefon so prenesuvanje na podatoci so pomos na radio branovi. sekoja kelija koristi razlicna frekfencija od svoite sosedni Sekoja kelija moze da koristi razlicna ili ista frekfencija od svoite sosedni Da Prvite aparati koi rabotele na radio branovi bile: Mnogu golemi i dosta teski a imali i mal domen na komunikacija Prviot prenosen aparat koj rabotel na radio branovi i imal golemina taka sto mozel da se nosi vo raka: Go napravila Motorola i se vikal Walkie – Talkie Modelot na Motorola Walkie – Talkie ja zapocnal novata era vo personalnite, prenosni komunikacii. Da Razvitokot na bezzicnite radio komunikacii bilo olesnato so:: koristenjeto na modulator za frekfencijata FM ( Frecuency Modulator). Pioner na FM radio komunikacijata bil: Edwin Armstrong Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Mobile Station (MS) Base Station Transceiver (BST) Base Station Controller (BSC) Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Base Station Transceiver (BST) Mobile Station (MS) Mobile Switching Centre (MSC) Koi od slednive se komponenti na edna celularna mreza: Mobile Switching Centre (MSC) Base Station Transceiver (BST) Public Switched Telephone Network (PSTN) Mobile Station (MS) Dali e tocno slednovo tvrdenje: Kolku poveke kelii na celularnata mreza ima vo eden geografski region, tolku e pogolemo pokrivanjeto od mobilen telefon ili drug bezzicen ured. da Digitalnata bezzicna komunikacija vo keliite na celularnata mreza se odviva preku: elektromagnetni branovi Mobility management-ot se sostoi od: distribuirana baza na podatoci (registrite HLR i VLR) pridruzen protokol (mobility management layer) Koi od slednive tvrdenja vo vrska so registrite VLR i HLR se tocni? VLR pretstavuva kratenka za Visiting Location Register HLR pretstavuva kratenka za Home Location Register HLR e update-uvan sekogas koga mobilna stanica ke premine od reonot na edno vo reonot na drugo BCS Dodavanjeto na transakciska poddrska vo web-servis-baziranite aplikacii e povekestepen proces koj vklucuva razni grupi na softverski agenti Softverski agenti koi moze da bidat kategorizirani vo dva dela, i toa Klient aplikacija i Web Service Provider Koja protokolska svita e najzastapena vo internetot? TCP/IP WAP nivoata operiraat na: na klientska i na serverska strana Neizmenlivosta na WAP sloevite pri izmena na nekoj sloj e negativna strana na sloevidnosta? WDP slojot kaj WAP protokolot pronaogjanjeto na konzistenten interfejs? im go prepusta na pogornite sloevi; Razlicnite nosecki servisi vklucuvaat circuit-switched podatocni servisi i SMS servisi iMode se bazira na WAP netocno iMode bara WML za da proizvede aplikacii za mobilni telefoni netocno iMode servisot e baziran na Kompakten HTML (cHTML) Za koristenje na iMode treba da se koristi iMode-kompatibilen telefon tocno iMode e uspesen vo Japonija Vo Japonija postoi iMode centar - NTT DoCoMo tocno iMode servisot prikazuva tekst, sliki, animirani sliki tocno Najmalata i najosnovnata adresibilna WML komponenta e: karta WML programite treba da bidat konstruirani taka sto: ke obezbedat navigacija do kartite i nadvoresnite adresi vo ramkite na eden WML spil ke obezbedat navigacija do kartite i nadvoresnite adresi megju razlicnite WML spilovi ke obezbedat spravuvanje so nastani dodeka nekoja karta se prikazuva Navigacijata vo edna WML programa treba da bide: sto poednostavna sto poefikasna Identifikaciskoto ime na kartata Ovozmozuva taa da bide pronajdena so navigaciskite komandi bidejki istoto e edinstveno Koi od slednite se WML nastani: sopstveni nastani korisnicki-inicirani nastani Ako eden nastan ima pridruzeno nekoja zadaca: mikro-prebaruvacot ke ja izvrsi taa zadaca Ako eden spil sodrzi odreden broj na karti so slicni pobaruvanja na nastani i zadaci, togas za da se zgolemi efikasnosta na WML programata moze da se upotrebi elementot template Za WML nastanite e tocno: sopstveni nastani se predizvikani od razlicnite WML elementi korisnicki-inicirani nastani se predizvikani od razlicnite akcii na korisnikot Istorijata na mikro-prebaruvacot moze da bide prebrisana so izpraznuvanje na stekot. Istorijata na mikro-prebaruvacot moze da bide prebrisana so: koristenje na newcontext atributot Ako atributot newcontext e postaven na vrednost ‘true’ togas: kartata ke se tretira kako da e prva karta vo stekot korisnikot nema da bide vo moznost da se dvizi nanazad od taa karta preku stekot Atributot newcontext e korisen atribut bidejki: mnogu mobilni telefoni imaat ograniceni memoriski resursi Dali e tocno slednovo tvrdenje:Eden od vaznite aspekti na pobaruvanjeto i objavuvanjeto na podatocite e bezbednosta. - Da Elementite vkluceni vo formatiranjeto na tekst vo WML se slicni so voobicaenite HTML tagovi na formatiranje. - Tocno Elementite vkluceni vo formatiranjeto na tekst vo WML se razlikuvaat od voobicaenite HTML tagovi na formatiranje. - Netocno Elementot se koristi za definiranje na - paragraf tagovi Elementot table se koristi zaedno so koi elementi? - table row <tr> - table data <td> Koe od slednive tvrdenja e tocno? - WML podrzuva rabotenje so osnovni graficki sliki - WML ne podrzuva rabotenje so graficki sliki WML podrzuva rabotenje so osnovni graficki sliki, megjutoa isto kako i kaj HTML, i WML stekovite(decks) nemozat da vklucat sliki direktno tuku vklucuvaat referenci do slikite koi postojat kako odvoeni graficki fajlovi. - Tocno Vo domenot na WML jazikot, postfield elementot se koristi da go specificira prenosot na podatocnite polinja do kompjuterot-server. - Tocno WML i WML Script go obezbeduvaat - aplikaciskoto nivo na bezbednost Vo ramkite na WML, koi od slednive elementi moze da se iskoristi za da go odrzi nivoto na privatnosta na platformata - access Vo ramkite na WML, koi od slednive elementi i atributi koi se naogjaat vo <head> moze da se iskoristi za da go odrzi nivoto na privatnosta na platformata -access -path -domain Za WML Script znaeme deka gi ima slednive osobini: - jazikot e CaseSensitive -sekoja komanda zavrsuva so “;” -raboti so promenlivi, funkcii i so pragmi Vo ramkite na WML promenlivite se deklariraat so klucniot zbor: - var Vo ramkite na WML nad promenlivite moze da se izveduvaat nekolku tipa na operacii a toa se: - aritmeticki - logicki - operacii na bit_nivo - za dodeluvanje - za sporeduvanje Vo ramkite na WML, funkciite gi imaat slednite karakteristiki: - imaat sintaksa kako funkciite vo Java, C, C++ Vo ramkite na WML, funkciite za da mozat da se povikuvaat od drugi WML dokumenti treba da bidat definirani kako: - nadvoresni so klucniot zbor (extern) Vo ramkite na WML, pragmite gi imaat slednive karakteristiki: - se definiraat so klucniot zbor use -nivnoto definiranje e pred da se definiraat bilo koi funkcii -mozat da se koristat za specifikacija na meta-informacii Vo ramkite na WML, koi sest od slednive se standardni biblioteki od funkcii: - Dialog - String - Lang - Float - WMLBrowser - URL Bluetooth e tehnologija koja e specijalno dizajnirana za da go poddrzi konceptot na mobilnata PAN tehnologija Bluetooth tehnologijata vklucuva hardver: vo forma na radio antena i radio frekventen (RF) prenasocuvacka logika na cip i set od protokoli so koi informaciite koi gi koristi hostot mozat da interferiraat do so Bluetooth edinicata. Bluetooth tehnologijata e bazirana na 802.11 ad hoc mrezni standardi Bluetooth osposobenite uredi vklucuvaat istovremeno specijalen hardver i softver za da upravuva so interfejsot Logicki hardverot kaj bluetooth se sostoi od tri moduli: radio frekventen prenasocuvac, povrzuvacki kontroler IO upravuvac. RFSOMM e vsusnost zamena: za kabelskata tehnologija Postojat dva tipa na fizicki prenos na podatoci ili link pomegju bluetooth edinicite: Sinhrona Asinhrona Network tehnologijata koja sto e koristena od bluetooth tehnologijata e verzija na IEEE 802 standardizirata ad hoc topologija narecen “Pico net” Pico net e: mala ad hoc mreza od bluetooth osposobeni uredi Sekoj ured vo Pico net ima ednostavna tri bitna adresa Pico net master-slave topologijata: Nalikuva i na star mrezata, na toj nacin sto master-ot igra uloga na hub. Scatternet mrezata ne poddrzuva call-forward JINI e Java-bazirano resenie koe ja prosiruva arhitekturata Remote Method Invocation (RMI) kaj Java distribuiranite sistemi vo mobilno podracje Universal Plug and Play (UPnP) teznee kon nezavisnost od jazikot, no se zasnova na TCP/IP kako transporten mehanizam Salutation teznee kon jazicna i transportna nezavisnost Za da moze clenovite na edno soedinuvanje da se zabelezat megjusebno, da pregovaraat i da sorabotuvaat zaedno najmalku eden ured mora da startuva JINI potsistem koj ke ovozmozi servis za prebaruvanje Ako uredot se odregistrira povremeno vo toj slucaj informacijata za uredot ke bide socuvana Ako uredot se odregistrira permanentno vo toj slucaj informacijata za uredot ke bide izbrisana Koj od slednite pristapi obezbeduva mnozestvo od definirani mrezni protokoli i im dozvoluva na proizveduvacite da gi razvivaat nivnite sopstveni API-a za implementacija na protokolite koristejki bilo koj jazik ili platforma UPnP SSDP e Simple Service Discovery Protocol Simple Service Discovery Protocol (SSDP) ovozmozuva interfejs preku koj uredite i go soopstuvaat svoeto prisustvo na mrezata i gi otkrivaat drugite uredi i nivnite moznosti Da Mehanizmot za otkrivanje kaj UPnP poveke koristi HyperText Transfer Protocol (HTTP) UPnP uredite mozat da dobijat IP adresa so pomos na Dynamic Host Configuration Protocol (DHCP), ili da zemat adresa od rezervirana lista narecena LINKLOCAL net koristejki Address Resolution Protocol (ARP) Da Osnovniot koncept vo Salutation e Salutation Manager (SLM) Procesot pri koj sto inovaciite se prifakaat od strana na zaednicata ili nekoja pogolema socijalna grupa e poznat kako: diffusion of innovation Diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) e procesot pri koj sto inovaciite: se prifakaat od strana na zaednicata ili nekoja pogolema socijalna grupa Lugjeto koi go proucuvaat proces na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) se narekuvaat diffusion scholars: tocno Lugjeto koi go proucuvaat proces na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) se narekuvaat: diffusion scholars Kolku glavni elementi koi treba da se zemat vo predvid za da se razbere procesot na diffusion of innovation (rasprostranuvanje na inovaciite) postojat? 4 Inovacijata e: nesto – ideja ili tehnologija – sto e novo za potencijalniot prifakac Komunikaciskiot kanal e: bilo koj nacin na koj porakata se prenesuva od edna individua na druga Vremeto e: faktor koj e relevanten na poveke nacini vo diffusion studiite Socijalniot sistem e: mnozestvo na megjusebno povrzani edinici koi se zdruzeni vo resavanje na problemot za priklucuvanje so namera da se postigne zaednickata cel Tipicno inovacijata (tehnologijata) se sostoi: i od softverski i od hardverski aspekt Postojat _____ karakteristiki na inovacijata koi vlijaat na moznosta za nejzino prifakanje: 5 Relativnata prednost na inovacijata se odnesuva na: toa inovacijata da se spoznae kolku sto moze podobro so cel da se sporedi so postoeckite alternativi Kompatibilnosta na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e spoznaena inovacijata so cel da se vklopi so postoeckite vrednosti, potrebi i iskustvo na potencijalniot prifakac Kompleksnosta na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e lesno ili ne da se razbere i da se koristi inovacijata prifakanje na istata Trialability na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj moze da se eksperimentira so inovacijata pri dadeno ogranicuvanje bez pritoa da se napravi apsolutna soglasnost za prifakanje na istata Observability na inovacijata se odnesuva na: stepenot do koj e mozno da se vidat site onie koi ja prifatile inovacijata, koristejki ja istata Change agent e sekoj onoj koj ima uloga da ja: promovira inovacijata Koi tri proizvodstveni sredini se koristat vo golemite softverski korporacii Development Integration Production Vo oddelot za razvoj (Development) se vrsi programiranjeto Tocno Vo oddelot za ingegracija (Integration) se vrsi programiranjeto Netocno VSS sistemot za menadziranje na verzii na softver raboti na princip na glaven sklad Tocno VSS sistemot za menadziranje na verzii na softver raboti na princip na hevristicki semanticko predviduvanje Netocno Izbiranje na najnovi tehnologii e sekogas pozelno Netocno Najcesti menadzerski problemi pri dizajn na softver se Ogranicuvanje od dogovorot so klientot Izbiranje na najnovi tehnologii Spojuvanje na tehnicki pobaruvanja so dizajn Dizajnot na rabotniot arhitekturen dokument, treba da opfaka: Softverski i hardverski komponenti Sigurnost, broj na serveri i klienti Produkti, tehnologii, programski jazici Sistemski interfejs i integracija so postoeckiot sistem Detalniot dizajn dokument, treba da opfaka: Korisnicki interfejs Objekten model Klasen dijagram Dizajn za bazata na podatoci Dokumentot za dizajn specifikacijata se sostoi od: Tekst Sliki Dijagrami Objektni modeli Podatocni modeli Klucni raboti za vaznosta na dizajnot za mobilnite aplikacii se: Korisnici Tipovi na mobilni uredi Avtentifikacija Apstrakcija Funkcionalnost Integracija so postoeckiot sistem Mobilnite klientski aplikacii moze da pobaruvaat kodiranje. Tocno Posvetuvanjeto na dovolno vreme za testiranje i integriranje na mobilnite aplikacii e mnogu vazen proces Tocno Koi se dvata najcesti priodi kon tesitranje na softverski sistemi? Black Box White Box Sto vklucuva Black-box priodot na testiranje? Vazen e samo vlezot i izlezot, a poedini softverski elementi se smetaat kako crnikutii Sto vklucuva White-box priodot na testiranje? Detalno testiranje na vnatresnosta na odredena komponenta Koj e pocest pristap na testiranje na softverski komponenti? Black Box Testovite se dokumentirani vo scenarija ili test cases: Tocno Koi aspekti na testiranje treba da se zemat vo predvid Functionality and usability testing Performance testing Security testing Regression testing Pri procenkata na nova verzija na produkt se pravi: Lista na funkcionalnosti koi se razvieni Lista od potrebi koi novata verzija gi pobaruva Lista na problemi na novata verzija Reiteration vsusnost znaci vrakanje vo fazite na planiranje i menadzment na nekoj produkt Tocno Koga ke se dobie odluka da se “go into production” treba kodot i dokumentacijata mora da se bez greska timot za testiranje i integracija na produktot mora da bidat uvereni deka kodot i dokumentacijata se prifatlivi Operatorite i administratorite bi trebalo da mozat da vrsat nadgleduvanje na sistemite i ponekogas da reagirat na nekoi informacii Tocno Pri dangleduvanje na performansite na nekoja aplikacija administratorite i operatorite imaat pregled na broj na poseti vreme potroseno pri pregled na nekoja strana vreme(del od denot) na zgolemen soobrakaj na aplikacijata Alatki za nadleduvanje na sigurnosta na sistemot se Norton AntiVirus McAfee Security Center Pozelno e da se pravi backup na sistemite Da Mnogu e vazno periodicno da se proveruvaat backup-ovite bidejki mnogu e loso da se sluci pri potreba od restavracija na podatocite taa da ne moze da se obavi Tocno M-commerce e: Mobile commerce Oblasta na m-commerce gi vklucuva tehnologiite za wireless transfer na podatoci wireless tehnologii prenoslivi (portable) mobilni uredi So upotrebata na wireless tehnologiite se nudat dopolnitelni moznosti kako sto se podviznost (mobility) prenoslivost (portability) Prenoslivi (portable) mobilni uredi se mobilni telefoni PDA (Personal Digital Assistents) wireless modemi wireless vending machines 1G e prva generacija na wireless komunikacija 2G vtora generacija na wireless komunikacija Prvata generacija (1G) na wireless komunikacija koristi: analogni tehnologii GSM e kratenka od Global System for Mobile Communication GPRS e kratenka od General Packet Radio Service SMS e kratenka od Short Messaging Service Precki koi najcesto se pojavuvaat pri koristenjeto na M-commerce se: teskotijata pri naogjanje na efikasna i brza telekomunikaciska mreza, Bezzicniot mobilen internet pristap preku mobilen telefon ostanuva da bide poskap otkolku internet pristapot preku ziceniot pristap. Nivoto na bezbednost kaj mobilnite telefoni od 3G generacijata e pogolemo vo od na 2G telefonite GPS e skratenica od: Global Positioning System Megju razlicnite mobilni servisi bazirani na lokacijata na korisnikot, spagjaat i: Lokacisko bazirano prodavanje na proizvodi. Lokaciski bazirani servisni informacii. Megju razlicnite mobilni servisi bazirani na lokacijata na korisnikot, spagjaat i: Lokaciski bazirani mapi. Lokacisko bazirano kupuvanje. Lokaciski baziran pristap. Megju razlicnite mobilni servisi bazirani na lokacijata na korisnikot, spagjaat i: Lokacisko bazirano prodavanje na proizvodi. Lokacisko bazirano kupuvanje. Lokaciski baziran pristap. Kako najgolema prednost bezzicnite uredi se smetaat portabilnosta mobilnosta Tocno e fiksniot internet i mobilniot internet se vo megjusebna povrzanost Mobilniot internet se razlikuva od fiksniot vo 3 vazni aspekti, i toa: mobilnite uredi se mnogu poveke personalni uredi za razlika od kompjuterite korisnikot ima pomala kontrola koga stanuva zbor za menija i servisi na mobilniot ured lugjeto se svesni deka kaj mobilnite uredi sekoja usluga se naplaka Eden od najradikalnite modeli, koga stanuva zbor za opciite sto gi nudat mreznite mobilni operatori e mobilen virtuelen mrezen operator Pod ‘reverse billing’ se podrazbira servisite se naplakaat direkno od smetkata na mobilniot ured M-commerce i E-commerce se odnesuvaat na sosema ista rabota netocno E-commerce e skoncentran kon pristapot na internet, transferot na podatoci i informacii preku zicana tehnologija M-commerce e skoncentran kon pristapot na internet, transferot na podatoci i informacii preku bezzicna tehnologija Pri prenos na podatoci i informacii spored potrebata na korisnicite, tocni se: koga stanuva zbor za staticki podatoci, se misli na E-commerce koga stanuva zbor za dinamicki i mobilni servisi, se misli na M-commerce Nacinot na koristenje na internet baziran M-commerce: se razlikuva pomegju globalnite regioni i nacionalnosti Bluetooth e -bezzicana tehnologija Bluetooth ovozmozuva povrzuvanje na telefoni, PDA, laptop, printer -Da Bluetooth ovozmozuva transfer na zvuk i podatoci vo vid na bezzicna konekcija preku radio frekvencija(RF) -Da TCP/IP i WAP sloevite, tesno korespondiraat so sloevite od: OSI OSI modelot ja vospostavuva idejata za oddeluvanje na mreznite funkcii vo preddefinirani zadaci i funkcii vo sloevita, mrezna okolina. Da OSI modelot definira proces na komunikacija vo sedum hierarhiski sloevi. Da Postojat dva pristapi za razgleduvanje na arhitekturnite sloevi. odozgora - nadolu odozdola - nagore Krajnata cel na WAP e: Da ovozmozi korisnicite na portabilni mobilni telefoni da mozat da pristapat kon odredeni rasursi na Internet Dali e mozno povrzuvanje na Internet ako mobilniot telefon nema podrska za WAP? Da Dokolku nemame Internet kompatibilen PDA, direkten pristap do Internet preku mobilen telefon - Mobilniot Intenet - e mozno samo preku WAP portal provider preku operator za telekomunikaciski uslugi WAP portal provider e: Kompanija ili organizacija koja ovozmozuva pristap do sodrzinata na Mobilniot Internet Sto oznacuva kratenkata WISP Wireless Internet Sevice Provider Sto znaci garden walled portal? Deka portalot gi ogranicuva korisnicite da imaat pristap samo do podatocite i informaciite na provajderot na uslugata na Mobilen Internet i tesno mnozestvo od negovi biznis partneri Sto e WAP? Wireless application protocol WAP e standard Da WAP e standard koj go koristat mobilnite uredi za pobrz pristap do internet? Ne WAP e standard koj go koristat mobilnite uredi za pristap do internet? Da Podatocite koisto se naogjaat na serverite i koisto se prikazuvaat na displejot mobilnite uredi mora da se kodirani vo specificen mark-up jazik razbirliv za WAP protokolot Da Vo koj markup jazik se napisani podatocite koisto se naogjaat na serverite i koisto se prikazuvaat na displejot mobilnite WML Nieden od gore navedenite Postoi li simulaciski softver za testiranje na WAP aplikaciite Da WAP arhitektura e logicki podelena na nivoa Tocno WAP arhitekturnite standardi opfakaat mrezni protokoli bezbednost okolina od softverski aplikacii Logickite sloevi od WAP arhitekturata : se naogjaat na vrvot eden do drug zavisni se eden od drug za da go snabdat servisot vo mobilniot bezzicen domen. se vklopeni vo dvete strani taka sto mozat dobro megjusebno da komuniciraat vo bezzicnata okolina. Wireless Application Environment (WAE) : e najgorniot sloj od WAP protokolot e mesto kade softverskata aplikacija prezentira informacii komunicira direktno so krajniot korisnik poddrzuva edna okolina koja dozvoluva razlicni servisni provajderi i operatori da razvivaat aplikacii i servisi koi mozat da bidat vrateni na WAP mobilnite uredi i prenoslivi tehnologii. Ovoj sloj go definira formatot na sodrzinata. opfaka razlicni softverski aplikacii , kako WML, mobilni uredi kako i WMLScript Wireless Session Protocol (WSP) ja kontrolira vrskata server-klient i klient-server. poddrzuva intefejs pomegju WAE sloj nad i WTP slojot pod WAP stekot na protokol obezbeduva osnovni mrezni protokoli skoristeni za poddrska na Internet prebaruvanje. mu dozvoluva na WAP proxy serverot da gi povrze WSP klientot so standardniot HTTP host server ili kompjuter, so toa dozvoluvajki na obicniot web server da ja objavi sodrzinata do mobilen ured Wireless Transport Layer Security (WTLS) e sustinski bazirano na kompjuterskiot industriski standard poznat kako Transport Layer Security protocol za standarden transport i bezbednost na sloevite Da WSP poddrzuva bezzicna razmena na informacii pomegju uredite i aplikaciite. Da The Wireless Datagram Protocol e protokol za prenos na sloevite koi nudat konzistentni servisi na ostanatite WAP nivoa sorabotuva so Intenet Protocol na mrezniot soobrakaj poddrzuva komunikacija megju nositelite na servisite pod WDP slojot i nad nego Sto e b2c? business-to-customer Sto se smart telefoni? kombinacija od mobilen telefon i PDA WAP pretstavuva de facto standard za bezzicnite telekomunikacii Da iMode bese prviot komercijalen WISP koj nudese bezzicno web prebaruvanje i proveruvanje na e-mail preku mobilen telefon? Da Dali e potrebno da se kodira WML kodot pred da se isprati preku WAP gatewey DA Osnovnata namena na WML e da se koristi kaj Mobilni uredi Dali e potrebno kodiranje na xHTML kodot pred da se isprati preku WAP NE Koi se ogranicuvanjata i karakteristikite na mobilnite uredi poradi koi e sozdaden WML 1. tesna propusna mok 2. mal ekran i slaba rezolucija 3. ogranicena potrosuvacka na energija i mala memorija 4. ogranicena mok na vnes poradi nedostig na tastatura xHTML go preferiraat poradi toa sto: Slicnosta so HTML so sto se izbegnuiva ucenje na nov jazik Sodrzinata na WML i na WML Script pri prenos kon klientot se kodira vo binaren format? Tocno Sodrzinata na xHTML pri prenos kon klientot se kodira vo binaren format? Netocno Mikro-prelistuvacite koi poddrzuvaat WAP standard, mozat da prikazat: Prikazuvaat i WML i xHTM Procesot na kreiranje WAP stranica opfaka: instaliranje WAP emulator registriranje i hostiranje na WAP stranicata So pomos na WAP emulatorot se simuliraat efektite na programskiot kod? Da Koi se prednosti na openwave emulatorite? tie se besplatni ne se osnovani za tocno opredelen tip na mobilen telefon Sostavniot element na WML dokumentot narecen „spil” (deck) moze da sodrzi: poveke karti Na emulatorot, sekoja od kartite se prikazuva kako posebna strana? Da Pri WML elementot select se koristi za da se sozdade lista Da Pri WML elmentot option se koristi da se definiraat elementite na nizata Da Atributot ontimer moze da bide iskoristen za prefrluvanje kon specificna URL strana otkako ke izmine brojacot Da Edna od najsofisticiranite karakteristiki na WML e koristenjeto na promenlivi za dimanicno dodavanje na sodrzina Da Elementot set war se koristi da se dodeli vrednost na: Promenliva Input elementot se koristi za da se: WML Script naredbite se sostaveni so kombinacija na:. zborovi i izrazi Var naredbata definira: promenlivi If – else naredbata e uslovni naredbi cie izvrsuvanje pomegju dve opcii zavisi od testiranjeto. Dokolku prviot izraz e “true” se izvrsuva “if” naredbata a dokolku e “false” se izvrsuva “else” naredbata. da While naredbata koristi loop da For naredbata koristi for(initialize, test, increment) Break i continue naredbite se koristat samo vo while i for naredbite. tocno Return naredbata go dava rezultatot a moze da se koristi i za vrakanje na vrednost kaj povikuvacot. tocno Mreznite okolinite mozat da bidat podeleni na 4 tipovi Mreznite okolini mozat da bidat podeleni na Mobilnite bezzicni okolini mozat da bidat personalni komercijalni Portata e mrezna konekcija pomegju dva tipa na mrezni kompjuterski sistemi, kako PC LAN i mainframe Da Portata obezbeduva servis za soodveten prevod pomegju dva sistemi. Da User administracijata vklucuva Kreiranje na korisnicki account Modificiranje na korisnickiot account Brisenje ili otstranuvanje na korisnickiot account Role-Based Group Maintenance vklucuva Kreiranje grupa Modificiranje na grupata Brisenje ili otstranuvanje na grupata Vnesuvanje ili otstranuvanje na korisnici vo grupata Dostapnosta na aplikaciite na pretprijatijata i serverite e od golemo znacenje za biznis aplikacijata na pretprijatieto ili serverot. Da Postoeckite serveri i aplikacii moze da imaat visoki parametri na performansite za upravuvanje na golem broj na korisnici vo baranjata na resursite. Da Pred da se dodadat novi mobilni uredi vo dadena arhitektura taa treba da se modificira za da stane skalabilna. Da Bilo koj mobilen pristap na aplikaciite vo pretprijatieto treba da bide strogo kontroliran i reguliran. Da Od kolku fazi e sostaven Management Model -ot: 5 Koi se glavni resursi vo planiranjeto na nekoj proekt: Lugje ( tim ) Vreme Materiali ( hardver, softver,alatki ) Pari Dali e tocno slednovo tvrdenje: Mnogu vazno pri planiranjeto na nekoj proekt e da se drzime kolku sto mozeme poveke do ona sto sme go isplanirale pred zapocnuvanjeto na proektot Da Od koi lugje e sostaven eden razvoen tim: Koderi Tehnicki direktori Proekt menadzeri Od koi delovi e sostaven eden izvestaj za sostojba na proekt: Zavrseni zadaci Otovreni zadaci Problemi Potroseno vreme Koj e glavniot upravuvac i nadgleduvac na finansiite na eden proekt: Proekt menadzer Koi od navedenite se tipovi na pobaruvanja: Korisnicki pobaruvanja (User requirements) Biznis pobaruvanja (Business requirements) Koi od navedenite se tipovi na pobaruvanja: Funkcionalni pobaruvanja (Functional requirements) Sistemski pobaruvanja (System requirements) Koi od navedenite se tipovi na pobaruvanja: Operacioni pobaruvanja (Operations requirements) Biznis pobaruvanja (Business requirements) Sistemski pobaruvanja (System requirements) Sistemski pobaruvanja (System requirements) vklucuvaat: Bezbednost (Security) Performansi (Performance) Skalabilnost (Scalability) Operacioni pobaruvanja (Operations requirements) vklucuvaat : Okolina (Environment) Odrzuvanje i podrska (Maintenance and support) Eden vazen nacin da se sumiraat pobaruvanjata e ednostavno povikuvanje na klucnite lugje vkluceni vo proektot, kako rasprodavaci, marketing, biznis, i tehnickite lugje. Ovie klucni lica se cesto nareceni : Stakeholders Stakefolders Povikuvanje na klucnite lugje (Ask key people vklucuvaat: Lica koi pobaruvaat sistemot da bide izgraden Idni korisnici na sistemot Lica koi rabotat so postoeckite aplikacii i infrastrukturata Pregled na postoeckite dokumenti (Peruse existing documents). vklucuvaat: Dokument potreben za personalot (The Request for Personal – RFP document) Dokumenti so propozicii ili pravila na rabota (The Proposal or Statement of Work – SOW documents) Dokument so postoeckite pobaruvanja Pobaruvackite specifikacii moze da vklucat dijagrami ili UML modeli za pobaruvanjata. Tocno Use case-ovite se sostojat od slednive elementi: Naslov Broj/ID na use case-ot Kratok opis Ucesnici Isklucoci Use case-ovite se sostojat od slednive elementi: Naslov Kratok opis Ucesnici Lista na zadolzenija (zadaci) Isklucoci Tehnologijata od tretata generacija na bezzicni komunikacii e poznata i kako 3G Tehnologijata od tretata generacija na bezzicni komunikacii e poznata i kako 3G Tocno 3G mobilnite telefoni nudat Always-on povrzuvanje Novinite koi gi nudi 3G se video telefonija video striming Za da se podrzi 3G tehnologijata razviena e zamena za GSM, narecena UMTS Kaj mobilnite uredi se pojavuva nesto slicno na E-commerce poznato kako M-commerce Aktivnosta, koja kaj E-commerce e poznata kako business-to-consumer(b2c) e glavna dvizecka aktivnost kaj M-commerce. Tocno Aktivnosta, koja kaj E-commerce e poznata kako business-to- business (b2b) e glavna dvizecka aktivnost kaj M-commerce. Netocno Aktivnosta, koja kaj E-commerce e poznata kako business-to-consumer(b2c) ne e e glavna dvizecka aktivnost kaj M-commerce. Netocno Aktivnosta, koja kaj E-commerce e poznata kako business-to- business (b2b) ne e glavna dvizecka aktivnost kaj M-commerce. Tocno Wireless telemetrika ovozmozuva monitoring na podatocite dobieni so odaleceno procdzesiranje i prebaruvanje preku wireless tehnologijata. analiza na podatocite dobieni so odaleceno procdzesiranje i prebaruvanje preku wireless tehnologijata. Wireless telematikata se odnesuva na wireless komunikaciskite sistemi vo avtomobilite i trkackite koli. “In vehicle Information Systems (IVIS)” detektiraat koga voziloto e rasipano. lokalizacija na oddelni uredi/vozila dijagnosticiranje na nastanatiot defekt od oddaleceni geografski pozicii. Wireless telematikata kaj vozilata obezbeduva sigurnosni servisi lociracki servisi. Wireless telematikata kaj vozilata obezbeduva najrazlicen monitoring na vozilata izvestuvanje operator preku wireless telemetrika da se popravi kvarot. Wireless telematikata kaj vozilata obezbeduva preku GSM go informaira operatorot kade da prati policija ili nekoi drugi itni sluzbi ako vozacot e zaklucen vo svoeto vozilo, oddaleceno moze da go otkluci golem luksuz,no e i potreba D2d(device to device) monitoring e preku wireless tehnologija oddaleceno se nadgleduvaat uredite,taka sto tehnicarite i inzinerite ke mozat da gi popravat greskite samo sto ke bidat izvesteni za problemot. preku internet korisnicite popolnuvaat formulari za prijava na greska, koja vo fabrikite se razgleduva Wireless tehnologijata se koristi Vo M-commerce Vo E-commerce Vidovi Wireless mrezni tehnologii se Plakanje na smetkata i elektronsko bankarstvo Kupuvanje i on-line trgovija Servisi za zabava i zivoten stil Servisi za predviduvanje idnina Kiosk na informacii Diffusion scholars(naucnici, studenti) identifikuvale cetiri glavni elementi koi e potrebno da se razgledaat za da soodvetno se razberat diffusion process. Tie elementi se: inovaciite, kanalite za komunikacija, vremeto i socialniot sistem. Da Inovaciite, kanalite za komunikacija, vremeto i socialniot sistem se cetiri glavni elementi koi e potrebno da se razgledaat za da soodvetno se razberat diffusion process. Da Inovacija e ili ideja ili tehnologija koja e nova za potencijalniot razvivac, pronaogjac, prisvojuvac. Taa mozebi i ne e nova za svetot, fakticki toa moze da e mnogu stara ideja. Da Inovacija moze da se razgleduva i kako sisnonim na tehnologija. Da Tehnologijata e definirana kako dizajn na instrumentalna akcija koja ja reducira nesigurnosta vo pricina-efekt relaciite koi se vkluceni vo dostignuvanje na rezultatot. Da Inovacijata (ili tehnologijata) moze da se razgleduva od slednive aspekti: Hardverski Softverski Inovaciite imaa _____ karakteristiki 5 Identifikuvani se pet karakteristiki na inovacijata koi imaat vlijanie na verojatnosta za nejzino prifakanje. Tie se: relative advantage, compatibility, complexsity, trialability, observability Da Za diffusion scholars(studenti, naucnici) komunikaciski kanal pretstavuva se ona so koe edna poraka moze da stigne od edna individu do druga Da Efektivnoto prenesuvanje na informacii garantira Efektivno isporacuvanje na materijali i servisi Osnovnite koncepti na komunikacijata se isti i koga komunicirame lic vo lice i koga sme odaleceni t.e. zboruvame preku telefon Da Komunikacijata e kompleksen poveke slojen fenomen, rekol Klod Sanon Studiranjeto na prirodnite jazici se vika Lingvistika Studiranjeto na mnozestvo od site mozni jazici se vika semiotika Komunikacijata moze da se opise kako razmena na razbirlivi informacii Terminot informacija se koristi na mnogu razlicni nacini i vo tehnickata literatura i vo sekojdnevniot govor Informacijata e merka za maksimalniot kapacitet na komunikaciski kanal tocno Mnozestvoto od najopstite 600 zborovi od Angliskiot jazik e podmnozestvo od mnozestvoto bukvi od Latinskata azbuka plus simbolot za prazno mesto. tocno Britanskiot sistem za semafori se sostoi od tri svetla naredeni vertikalno, crvenoto najgore, zelenoto najdole i zolto vo sredina. Ovoj sistem ima osum mozni varijacii vklucuvajki gi site vkluceni i iskluceni, no vsusnost se koristat samo cetiri kombinacii Dali informacijata moze da se iskoristi kako sredstvo za namaluvanje na nesigurnosta? da Kolku poveke informacii imame tolku poveke sme sigurni deka nasata procenka ke bide tocna <div class="ispodposta"> 05.04.2011. u 23:07 • <a href="https://blog.dnevnik.hr/komentari/post/1629120477/wdwd.html" title="Ostavi komentar" target="_blank">0 Komentara</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/print/id/1629120477/wdwd.html" title="Isprintaj ovaj post" target="_blank">Print</a> • <a href="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/1629120477/wdwd.html" title="Link do ovog posta">#</a> • <a href="#" title="Natrag na vrh">^</a> </div>   <div align="center"> <A HREF="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/index#1629120501"><< Arhiva >></A></div> <div align="center"><a rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/2.5/hr/" target="_blank"><img alt="Creative Commons License" border="0" src="https://creativecommons.org/images/public/somerights20.png"/></a> <a rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/2.5/hr/" target="_blank">Ovaj blog je ustupljen pod Creative Commons licencom Imenovanje-Dijeli pod istim uvjetima</a>.</div> </div> <div id="stupac">   <table class="kalendar"> <tr> <td class="kalendar-strelica-natrag"> </td> <td COLSPAN="5" class="kalendar-mjesec-godina">travanj, 2011</td> <td class="kalendar-strelica-naprijed"> </td> </tr> <tr class="kalendar-nazivi-dana"> <td>P</td> <td>U</td> <td>S</td> <td>Č</td> <td>P</td> <td>S</td> <td>N</td> </tr> <tr> <td class="kalendar-prazni-dani"> </td> <td class="kalendar-prazni-dani"> </td> <td class="kalendar-prazni-dani"> </td> <td class="kalendar-prazni-dani"> </td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">1</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">2</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">3</td> </tr> <tr> <td class="kalendar-neaktivni-dani">4</td> <td class="kalendar-aktivni-dani"><a href="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/index.html#dan5" class="kalendar-aktivni-dani-linkovi">5</a></td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">6</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">7</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">8</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">9</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">10</td> </tr> <tr> <td class="kalendar-neaktivni-dani">11</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">12</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">13</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">14</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">15</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">16</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">17</td> </tr> <tr> <td class="kalendar-neaktivni-dani">18</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">19</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">20</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">21</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">22</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">23</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">24</td> </tr> <tr> <td class="kalendar-neaktivni-dani">25</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">26</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">27</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">28</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">29</td> <td class="kalendar-neaktivni-dani">30</td> <td class="kalendar-prazni-dani"> </td> </tr> </table> <a href="https://blog.dnevnik.hr/dakidaki/2011/04/index.html">Travanj 2011 (3)</a> <a href="https://dnevnik.hr" target="_blank">Dnevnik.hr</a> <a href="http://gol.hr" target="_blank">Gol.hr</a> <a href="http://zadovoljna.hr" target="_blank">Zadovoljna.hr</a> <a href="http://novaplus.hr" target="_blank">Novaplus.hr</a> <a href="http://novatv.hr" target="_blank">NovaTV.hr</a> <a href="http://domatv.hr" target="_blank">DomaTV.hr</a> <a href="http://mojamini.tv" target="_blank">Mojamini.tv</a>     <h3>Opis bloga</h3> .   <h3>Linkovi</h3>      </div> <div id="footer"><div><div> </div></div></div></div></div>  <script type="text/javascript">window.gdprAppliesGlobally=true;(function(){function a(e){if(!window.frames[e]){if(document.body&&document.body.firstChild){var t=document.body;var n=document.createElement("iframe");n.style.display="none";n.name=e;n.title=e;t.insertBefore(n,t.firstChild)} else{setTimeout(function(){a(e)},5)}}}function e(n,r,o,c,s){function e(e,t,n,a){if(typeof n!=="function"){return}if(!window[r]){window[r]=[]}var i=false;if(s){i=s(e,t,n)}if(!i){window[r].push({command:e,parameter:t,callback:n,version:a})}}e.stub=true;function t(a){if(!window[n]||window[n].stub!==true){return}if(!a.data){return} var i=typeof a.data==="string";var e;try{e=i?JSON.parse(a.data):a.data}catch(t){return}if(e[o]){var r=e[o];window[n](r.command,r.parameter,function(e,t){var n={};n[c]={returnValue:e,success:t,callId:r.callId};a.source.postMessage(i?JSON.stringify(n):n,"*")},r.version)}} if(typeof window[n]!=="function"){window[n]=e;if(window.addEventListener){window.addEventListener("message",t,false)}else{window.attachEvent("onmessage",t)}}}e("_tcfapi","tcfapiBuffer","tcfapiCall","tcfapiReturn");a("_tcfapiLocator");(function(e){ var t=document.createElement("script");t.id="spcloader";t.type="text/javascript";t.async=true;t.src="https://sdk.privacy-center.org/"+e+"/loader.js?target="+document.location.hostname;t.charset="utf-8";var n=document.getElementsByTagName("script")[0];n.parentNode.insertBefore(t,n)})("03c24551-d648-4df2-98f9-2ed3dd7b05a8")})();</script>  </body> </html>