Marketing
Vrtiljak
Poglej, to je zemljevid mene.
Ti, tebe ni, si daleč stran.
Najprej, ker to hočeš ti, potem, ker se tako odločim jaz.
Te ne vidim ves čas visokih temperatur zunaj in nizkih znotraj mene.
In te nenadoma ne pogrešam več. Kako prikladno.
In se vrnem nazaj, v moj pravi svet, k drugemu paru rok.
Vse je dobro, a hladno.
Teče.
Do trenutka. Ko spet pošlješ misel v moj svet.
Da me zmedeš.
Ubežim, ne odgovorim. Tebe ni, si pravim.
In me uloviš, kar tako, z avtomobilom se tihotapiš naokrog, da me lahko ugrabiš.
Brez odpora, seveda.
Samo zato, da mi lahko spet gledaš v dekolte.
In spet zaženeš vrtiljak v meni, ki meša prave in neprave občutke in rešitve.
In spet vem, da nič ne vem.
Mine teden. Se odločim, da me spet ni.
A ker bežim, očitno tebe nehote lovim.
Me spet najdeš z utripom elektronike in me spet sladko grenko zapelješ v misli, ki jih sploh ne bi smelo biti.
In spet čakam na četrtek, ko te čakam z dekoltejem na razstavi, da me mešaš.
Moja notranjost je vroča.
Post je objavljen 13.09.2005. u 19:44 sati.