Marketing
Udarec nazaj
Pa tako sem bila prepričana, da mi več nič ne moreš.
Da sem zmagala, da sem sama na svoji barki in da ti nisi več del mojega besednjaka.
Vsaj ne takšnega, ki se sklanja v dvojini.
Ni me več zabolelo, ko sem videla tvoje sporočilo, nisi me več zdramil in premamil.
Ja, tako preprosto je šlo.
In že samo to bi lahko bil dovolj dober znak za to, da s to zgodbo nekaj ni v redu.
Po dobrem mesecu in pol si me spet zvrnil.
Buf, nazaj.
Flop, pa na tla.
Tako enostavno.
Pa sploh ne vem, kdaj ti je spet uspelo.
Naenkrat sem se zavedala, da si spet v meni in da razmišljam o tem, kako prekleto lepo si se nasmejal, ko sem prišla.
In da dišiš po tebi. In da je bil tvoj stisk ob mojem odhodu taaaako prijeten.
Smola.
Upam, da me hitro mine.
Nekaj tednov brez tebe bo pravo zdravilo.
Samo, še vedno mi ni jasno, kje si me našel? Kako?
Post je objavljen 17.06.2005. u 13:43 sati.