punknihin
28.02.2013., četvrtak
BOLJE JE BITI SAM SA SOBOM, NEGO SAM BEZ SOBE.
 NEKDO JE NAMESTO PO SVOJEM NOSU ROVARIL PO MOJEM BLOG EDITORJU IN MI GA JE ČISTO ZAMEŠAL. ZA TOVRSTNA DEJANJA JE ZAGROŽENA KAZEN DOŽIVLJENJSKA DIETA – 5KG ZELENJAVE NA DAN, PA DA VIDIMO, ČE BO ŠE KAJ PODOBNEGA KOMU PADLO NA PAMET PO TAKŠNI NEHUMANI TORTURI !!! M.O.U. |
- 16:00 - Komentari (3) - Isprintaj - #
25.02.2013., ponedjeljak
NEPLIVAČIMA PLIVANJE ZABRANJENO !
 JA, PETEK BI LAHKO POIMENOVALI NEKAKO KOT »BED BOJZ NAJT«, SAJ STA BARE IN CANE S SVOJIMA BENDOMA PO VSEH TEH LETIH VSE BOLJ ŽLEHT, KAR PA NIKAKOR NE JEMLJITE SLABŠALNO, SAJ TO JE RAVNO SMISEL ROKENROLA. SOUND JE PERFEKTNO ŠTIMAL, IZBOR PESMI PRAV TAKO, OBA STA NAM NAMIGNILA NEKAJ KISLIH O ČLANSTVU EVROPI, KAR ŽE ITAK VEMO, NJIH PA ŠE TO ČAKA, BENDA PA STA ZAIGRALA VEČ KOT PROFESIONALNO (PARTIBREJKERJU ANTONU PO NOVEM ŠE POMAGA NOV DODATNI KITARIST), KAR PA NIKAKOR NE MOREM REČI ZA ORGANIZACIJO, SAJ JE BILA DVORANA ABSOLUTNO PREPOLNA IN SPET JE ČLOVEŠKI POHLEP IZZIVAL USODO – NERAD TO OMENJAM, AMPAK TOLIKO LJUDI NABASATI V CVETLIČARNO IN SAMO DVA IZHODA … SE JE ŽE MARSIKAJ DOGAJALO, PA ŠE NI BILO DOVOLJ ??!!?? NO, VSEKAKOR SEM PO KONCERTU NAJPREJ UREJAL VSE TE UGODNE TRENUTKE VEČERA, NATO PA SE JE ZAČEL PRAVI HOROR – VRNITEV V MARIBOR V LEDENI BELINI ENORMNE SNEŽNE NEVIHTE, KO TOVORNJAKI OBSTANEJO NA MESTU IN VERGLAJO MAŠINE V PRAZNO, KO TI VSAKIH 10 KM ZAMRZNEJO BRISALCI, KO PELJEŠ S 40 KM/H IN ZA POT DOMOV PORABIŠ 4 (JA, ŠTIRI !!!) URE, KO PRED SEBOJ VIDIŠ SLABA 2 METRA »CESTE« IN KO TI POSTANE JASNO, O ČEMU JE PISAL JACK LONDON V BELEM OČNJAKU ! NO, PRIDRSAL SEM DOMOV ZGODAJ ZJUTRAJ ŽIV IN ZDRAV, A TEGA NIKOLI VEČ NE BI RAD PONOVIL. VČERAJ SE JE SPET JAVIL BEJBIFEJS IN TAKO BOMO DANES UPRIZORILI IZREDNE VAJE, SAJ SE JUTRI SPET VRAČA V SVOJ … EEE, ŠVAJNFURT IN BOJDA BO TAM ŠE »POLAGAL KABLE« VSAJ DVA TEDNA, POTEM PA SE VRNE DO NASLEDNJEGA PODOBNEGA PODVIGA. M.O.U. |
- 11:21 - Komentari (0) - Isprintaj - #
23.02.2013., subota
SREDA
|
M.O.U. |
- 16:33 - Komentari (0) - Isprintaj - #
SREDA
|
M.O.U. |
- 16:09 - Komentari (0) - Isprintaj - #
Prijava za ROK OTOCEC
|
Za prijavo sledi prijava za Rok Otocec |
- 05:50 - Komentari (0) - Isprintaj - #
22.02.2013., petak
GLUP NIJE ONAJ KOJI GLUPOST NAPRAVI VEC ONAJ KOJI GLUPOST PONOVI
 ČEZ KAKŠNE 4 URE SE BOM KLJUB SNEŽNIM ZAMETOM ODPRAVIL PROTI LJUBLJANI IN ČE BODO TAKO STORILI MAJKE IN PARTIBREJKERSI, BOM TUDI JAZ – NE GLEDE NA VOZNE RAZMERE. VČERAJ SEM BIL OBVEŠČEN, DA SO VSTOPNICE RAZPRODANE, KAR ME PA GLEDE NA PONUDBO SPLOH NE PRESENEČA. ČE KDO ŽELI, LAHKO V NJEGOVEM IMENU POZDRAVIM BARETA IN CANETA, JUTRI PA SI LIŽEM RANE NA … KAK-SMO-ŽE-REKLI – AJA, VINIL PARTIJU ??!! M.O.U. |
- 14:04 - Komentari (0) - Isprintaj - #
20.02.2013., srijeda
NA SVETU OBSTAJA 10 VRST LJUDI – TISTI KI BINARNO POZNAJO IN TISTI KI GA NE
 TAKO, DANES OBVEZNE SREDINE VAJE, V PETEK GREMO POZDRAVIT CANETA IN BARETA, ENKRAT JESENI PA V GUSTAFU BOJDA SNEMAMO (TOKRAT) PEKARNIŠKI BENDI NEKO KOMPILACIJO IN DANES BOMO NA VAJAH DOREKLI, KAJ. M.O.U. |
- 13:36 - Komentari (5) - Isprintaj - #
19.02.2013., utorak
Proti kriminalizaciji, estetizaciji in nacionalizaciji vstaje!
|
Zahteva vstajnikov ni nova politična stranka, ampak radikalno predrugačenje razumevanja politične participacije. V procesu vstajniškega vrenja, ki ga zaznamujejo mnogoterost, heterogenost in nehierarhičnost, so še posebej opazni poskusi instrumentalizacije, prilaščanja in upravljanja vstaje, ki so med sabo notranje prepleteni. Po eni strani se vrstijo pokroviteljski apeli po »nenasilnih protestih«, po »mirnih in dostojanstvenih demonstracijah« in po »kulturni vstaji«. Na drugi strani smo priča pozivom k čimprejšnjem poenotenju vstajniških zahtev, v nekaterih primerih pa celo k oblikovanju stranke in naskoku na parlament. Ob tem se vstaja prepogosto poskuša zreducirati na vprašanje Slovenije in slovenskega naroda in s tem omrtvičiti njen emancipatorni potencial. Te tendence prihajajo s strani nekaterih intelektualcev, kulturnikov, umetnikov, predstavnikov civilne družbe in medijev, ki se sicer imajo za podpornike vstaje, a je za njih značilno, da bi radi določali, usmerjali, kanalizirali njen potek. Ob takšnih podpornikih, ki so popolnoma ponotranjili prepoved kakršnega koli resničnega, radikalnega, političnega upora, nasprotnikov v bistvu niti ne potrebujemo. Ob tem je treba pojasniti najmanj troje. Prvič, ob vsakem pozivanju k nenasilju se je treba zavedati, da nenasilje ne obstaja. Nasilje je sestavni del antagonizma družbe. Država je utemeljena na nasilju - sistemskem, strukturnem, objektivnem nasilju -, ki ga potrebuje, da bi raznolikost, mnogoterost, heterogenost glasov, identitet, odnosov poenotila v eno homogeno, državljansko, nacionalno - zamišljeno, torej imaginarno! - skupnost. Sistemsko, strukturno, objektivno nasilje je tako lastno družbenim pogojem globalnega kapitalizma in se kaže v avtomatični nasilni kreaciji izključenih in pogrešljivih posameznikov, od brezdomcev, tujcev, istospolnih, manjšin, fizično in mentalno hendikepiranih, žensk, mladoletnih, predstavnikov subkultur, revnih, do brezposelnih, strukturno nezaposljivih oziroma prekernih delavcev. Dominantni sistem, ki s strukturnim produciranjem in vzdrževanjem neenakosti, izkoriščanja in nadzora, kjer imajo ljudje vrednost le še kot poceni delovna sila - to je kot blago -, podpira ustvarjanje, ohranjanje in reprodukcijo globalnega gospostva, se torej vzdržuje z nasiljem. Subjektivno nasilje, ki se nam običajno predstavlja kot nek »izbruh«, »eksces«, »odklon« od tega »normalnega stanja«, pa je le posledica in ne vzrok državnega (sistemskega, strukturnega, objektivnega) nasilja, ki nevidno (s pomočjo ideoloških in represivnih aparatov) vzdržuje to »normalno« stanje. V resnici šele subjektivno nasilje naredi državno nasilje za vidno, ga razkrije v vsej njegovi brutalnosti. V obeh primerih torej gre za nasilje, le da je državno nasilje popolnoma normalizirano in legalizirano, medtem ko je vsako subjektivno nasilje oziroma vsaka radikalnejša gesta, ki nanj odgovarja, kriminalizirana in brutalno sankcionirana. Natanko to se kaže tudi v procesu vstaje, kjer vstajniki (nekateri tudi mladoletni), ki jim je izkoriščevalska politika »zategovanja pasov« ukradla prihodnost in dostojanstvo, pristajajo v zaporu, so subjekti kazenskih ovadb, prisluškovanj, zasledovanj in zastraševanj, medtem ko so kriminalci, tajkuni in špekulanti ter politiki s sumom kaznivih dejanj korupcije, nepotizma in zlorabe položaja ne le na prostosti, ampak tudi na visokih položajih, s katerimi si kupujejo družbeni ugled. Zato je treba razumeti, da gre pri državnem in subjektivnem nasilju za kvalitativno različni različici nasilja, od katerih ima ena za cilj (radikalno) spremembo obstoječega stanja, druga pa ravno ohranjanje statusa quo. Sanje o revoluciji brez nasilja so natanko sanje o »revoluciji brez revolucije« (Robespierre). Po drugi strani pa je vloga državnega nasilja ravno nasprotna: gre za nasilje, katerega namen je preprečiti resnično spremembo - ves čas se mora dogajati nekaj spektakularnega, in sicer natanko zato, da se nič ne bi zares zgodilo (Žižek). Nenasilje, ki naj bi bilo nek prazni ideal »demokratične« civilizacije, tako ne obstaja. Tega ne smemo pozabiti, ko se dvigamo proti ekscesu nasilja v njegovih različnih oblikah. Pomeni, da se je ob vsaki razbiti šipi na oknu parlamenta, vsaki vrženi granitni kocki in vsakem poskusu premikanja policijske ograje treba spraševati predvsem o vzrokih za takšna dejanja, ne pa moralizirati o vandalizmu. Z nepremišljeno apriorno kriminalizacijo tovrstnih početij se pozornost nevarno preusmerja z resničnih problemov: agresivne razgradnje skupnega dobra, popolnega opustošenja socialne države in vztrajnega teptanja vrednot solidarnosti. To da so ljudje na ulicah jezni, ogorčeni in besni, torej ni vzrok, ampak posledica popolnoma zgrešenega razumevanja procesa vladanja, kjer so popolnoma odpovedale vse oblike resnične politične participacije. Drugič, ob vsakem pozivu k poenotenju vstajnikov v politično stranko, je treba vedno na novo opozoriti, da je najbolj izpostavljeno sporočilo vstajnikov: »Nihče nas ne predstavlja!«. Kar ne pomeni le zahteve po odstopu celotne politične elite - tako »desne« kot »leve«! -, ampak predvsem radikalno problematiziranje vprašanja predstavništva in zahtevo po novih, resnično vključujočih oblikah politične participacije. In nič kaj presenetljivo ni, da tega ne samo »desni«, ampak tudi »levi« nočejo slišati. Pozivi k oblikovanju politične stranke predstavljajo poskus banalne intrumentalizacije vstaje v smeri rušenja »desnice« in redukcije vstajniškega potenciala na promoviranje interesov »levice«, ki je nespoštljiv do vstaje in njenega resnično političnega potenciala. Dokler gre za (navidezni) boj med parlamentarno »levico« in »desnico«, se politična elita počuti močno in varno, zato se združeno in brezpogojno upira emancipatornem potencialu vstaje, ki kliče po radikalnih strukturnih političnih spremembah onkraj »levice« in »desnice«. Vstaja odpira vprašanje krize dominantnega razumevanja pojma demokracije kot parlamentarne, predstavniške, zastopniške politike. »Demokratičnost« kot opozicija »totalitarizmu« je postala nek univerzalni označevalec uspešnega funkcioniranja države. Zmagoslavje demokracije se predstavlja kot zmagoslavje sistema (državnih, naddržavnih in paradržavnih) institucij, ki materializirajo suverenost ljudstva, in kot praksa političnega, ki zagotavlja politično formo pravičnosti in ekonomsko formo produkcije bogastva. Vendar ta demokracija ni razumljena kot vladavina demosa, to je ljudstva, oziroma kot odsotnost vsake vladavine. Ta demokracija je, prav nasprotno, razumljena kot forma države, kot stanje družbe in se pojavlja pod različnimi imeni: kot liberalna, parlamentarna, predstavniška demokracija. Model tako razumljene demokracije razkriva temeljni problem. Politična pluralnost in mnogoterost sta v takšni konstelaciji dojeti kot kopica »levih« in »desnih« političnih strank, ki naj bi v parlamentu »zastopale« različne interese ljudstva, politična participacija je omejena na volitve kot »praznik demokracije« (ki uzakoni vladavino preštevanja), politično enakost naj bi garantiralo pravo, vse skupaj pa naj bi poganjali ekonomski interesi in konkurenčnost. V resnici pa gre tukaj za fenomen kapitalo-parlamentarizma oziroma »preveč objektivističnega sparjenja tržne ekonomije in volilnega rituala« (Badiou), kjer se »leve« in »desne« politične stranke med sabo v bistvu ne razlikujejo, saj so kot takšne zastopnice kapitala in ne ljudi oziroma temeljne enakosti. V tem parlamentarnem fetišizmu, ki nadomešča demokracijo, so pluralna mnenja homogenizirana, vsakovrstna mnogoterost je pragmatično in utilitarno unificirana in klasificirana, dobrobit skupnega pa je podvržena dobičkonosnim in tehnokratskim interesom političnih elit. V takšni situaciji ujemanja brez ostanka med formami države in stanjem družbenih razmerij pride ravno do izginotja demosa, do ukinitve pojava ljudstva kot osnove demokracije, kot nekega principa vladavine v imenu ljudstva, a brez njega. To pa pravzaprav pomeni izginotje politike kot take, kjer so ljudje zreducirani na volivce oziroma kupce strankarskega programa, in pomeni oddaljenost od emancipatoričnega procesa vstaje, v katerem so ljudje začeli jemati svoje želje in potrebe zares in uničevati spone odtujenosti, na kateri ravno temelji kapitalistična (re)produkcija. S poudarjanjem principov samoorganizacije, nepredstavništva in nehierarhičnosti ter z izpostavljanjem svojih teles na ulicah in trgih vstajniki opominjajo, da mora biti dobrobit ljudi, in ne interesi kapitala, osnova vsake politike. Zahteva vstajnikov tako ni nova politična stranka, ki bo »naša«, ampak radikalno predrugačenje razumevanja politične participacije. Poskus estetizacije vstajniških resnično političnih zahtev predstavlja banalni poskus uzurpacije njenega emancipatoričnega potenciala in redukcije le tega na partitokratske, torej antipolitične interese, kjer je politika razumljena zgolj kot sredstvo za doseganje določenih pragmatičnih ciljev in se vzdržuje s konstantnim ustvarjanjem in reproduciranjem neenakosti. Tretjič, vseslovenska vstaja ni in nikoli ni bila slovenska vstaja. Tisti, ki vstajo interpretirajo v izključno nacionalnem kontekstu, kot željo po ohranjanju nacionalne identitete, kot vprašanje domoljubja ali kot izraz državotvornosti, so v svoji konservativnosti zgrešili njeno bistvo. Vstajniške zahteve so univerzalne politične zahteve: radikalna enakost, dobro življenje in ubogljivo vladanje. Takšne zahteve gredo daleč onkraj nacionalnega - in vsakršnega partikularnega, identitarnega, komunitarnega - okvirja, saj se nanašajo na vsakogar oziroma na kogar koli, zadevajo virtualno vse. Mnogotere in raznolike singularne zahteve vstaje preči ravno univerzalna, emancipatorna zahteva po enakosti, ki zajema vse oziroma kogar koli in se na nobenega (posameznika, skupino) ne nanaša nič več kot na kogar koli drugega oziroma vsebuje zmožnost, da se nanaša na vse brez izjeme, brez ostanka. Vstajnikom je jasno, da Slovenija ni osamljen otok in da se v pogojih globalnega kapitalizma vstaje iz enakih razlogov - privatizacija skupnega, redukcija ljudi na blago oz. delovno silo, razgradnja vsega kar ne prinaša dobiček - dogajajo po vsej Evropi in svetu od Tunizije, Egipta in Libije ... preko Grčije, Španije, Portugalske, Italije ... do ZDA, Mehike in Južne Amerike ... Vse te vstaje (vključujoč vseslovensko) so onkraj-nacionalne, odlikuje jih izrazita transnacionalnost, transverzalnost in solidarnost. Gre za globalni boj med tistimi, ki so nasilno izključeni iz prostora politike, in tistimi, ki so si ta prostor nasilno uzurpirali. Če že kaj, je ta vstaja antikapitalistična, usmerjena proti kapitalizmu kot načinu oblikovanja družbe in političnim elitam, ki ga omogočajo in izvajajo. Poskusi nacionalizacije vstaje, ki se kažejo tudi skozi (navidez neškodljive) kulturne, umetniške, civilnodružbene dogodke in nagovore, ki želijo utrjevati slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo, predstavljajo nevarne tendence, ki lahko vodijo v identitetno izključevanje in populizem. Redukcija univerzalnosti in političnosti vstaje na nacionalni, kulturni ali državotvorni kontekst - ki vedno temelji na konstituciji zaprte identitete, ki se oblikuje z izključevanjem Drugega (nedržavljana, tujca, migranta) -, je usluga tistim, ki bi vstajo radi zlorabili, kontrolirali in omejevali. Porast vpliva fašističnih, neonacističnih in nacionalističnih (domoljubnih) strank, gibanj in iniciativ v Evropi in po svetu, ki utrjujejo svoj položaj ravno na populističnem razglašanju pomembnosti ene določene identitete - nacije, jezika, kulture - to jasno pokaže. Normalizacija dojemanja fašističnih, neonacističnih in nacionalističnih (domoljubnih) tendenc je v zadnjih letih postala srhljiva. Vstaja predstavlja boj proti takšnim tendencam, vendar, ta boj ne reducira na humanitarne probleme netolerance, diskriminacije, nespoštovanja pravne države in človekovih pravic, ampak ga strukturira kot boj proti neobstoju resnične politike, to je enakosti. V vseslovenski vstaji tako ne gre za boj nekega naroda in neke kulture, ampak za razredni, antikapitalistični in antifašistični boj vsakega oziroma katerega koli naroda in vsake oziroma katere koli kulture. V emancipatornem boju ne stopijo skupaj narodi in kulture v svoji identiteti; v skupnem boju stopijo skupaj potlačeni, izkoriščani, trpeči deli vsakega naroda in vsake kulture (Žižek). Nehajmo se sprenevedati. Ljudje so na ulicah ker so jezni, oropani in ogorčeni, ne pa zato ker so Slovenci, ker bi radi postali profesionalni politiki ali volili novo politično stranko ali zato ker bi se radi na mrazu gnetli okoli centraliziranega odra, iz katerega v obliki enosmernega monologa prihajajo različna sporočila. Ob tem zelo dobro razumejo, da njihovo blaginjo ne ogrožajo tujci, drugi in drugačni, ampak ideologija globalnega kapitalizma, ki jo zastopa politična elita, tako »leva« kot »desna«. Na vstajah so, ker so odkrili svojo moč, moč političnega mišljenja in delovanja. Ker so razumeli, da politika v svojem bistvu ne more biti reprezentirana - lahko se le udejanja, preverja in prakticira, resnična politika kot živa ideja radikalne enakosti je po svojem bistvu nepredstavniška -, zahtevajo radikalno predrugačenje razumevanja politike. Ker politiko razumejo kot grajenje moči tistih, ki niso nič bolj upravičeni da vladajo, kot da so vladani, in kot vero v moč vsakogar oziroma kogar koli, aktivno snujejo nove, vključujoče, onkraj-parlamentarne oblike politične participacije, ki so onkraj konceptov vladanja in delitve oblasti. Vstaja je odprla tisto škandalozno plat politike, ki se kaže kot odsotnost vsake vladavine, kot ustvarjanje an arche situacije. In škandalozno plat demokracije, kjer so ljudje svojo vlogo (vladavina ljudstva) vzeli zares. In tega se najbolj bojijo vsi tisti ki bi hoteli le vladati. Tako profesionalni politiki (»levi« in »desni«) kot profesionalni revolucionarji ali predstavniki civilne družbe, ki proteste razumejo kot naskok na oblast. Vendar je glas vstaje mnogoter, heterogen in vedno močnejši. Poskusi njene depolitizacije in odrekanje njenega emancipatornega potenciala, ki se kaže kot nenehno odkrivanje možnosti nemožnega, kot večno premikanje mej možnega oziroma še ne možnega bodo vedno razumljeni kot problematični. Razglašanje možnosti emancipacijske politike in radikalne enakosti tako ostaja poglavitni cilj in smoter vstaje še posebej ob dejstvu, da so zgodovinsko gledano vse pravice bile priborjene in ne dodeljene. Lana Zdravković |
- 08:56 - Komentari (2) - Isprintaj - #
18.02.2013., ponedjeljak
MIJENJAM ULAZNA VRATA ZA IZLAZNA !
 EN IZMED MOČNIH RAZLOGOV, ZAKAJ GREM V PETEK NA PARTIBREJKERSE – G. JEDAN-JEDINI CANE ZA MLADINO: »SLOVENCI STE SE VES ČAS ŠLI HIGIENO. NAŠE JUŽNJAKE STE UČILI UMIVANJA ZOB TUDI TAKRAT, KO NISO JEDLI.«. O MAJKAH IN BARETU DRUGIČ. M.O.U. |
- 14:55 - Komentari (0) - Isprintaj - #
14.02.2013., četvrtak
MEDO: »KOLIKO JE URA ?«, ZEKO: «ČETRTEK !«
 NA SLIKI JE SATELITSKI POSNETEK MESTA ŠVAJNFURT, KJER SE TRENUTNO NA DELU V TUJINI NAHAJA NAŠ BEJBIFEJS. KER MESTO NI VELIKO (NPR. NOBENE GOSTILNE NE VIDIM, TAKO DA MI NI ČISTO JASNO, KAKO TO HENDLA) IN GLEDE NA TO, DA MI JE V NEDELJO OMENIL KAJ POČNE, SEM SKLEPAL DA BI RDEČE OBKROŽENO OBMOČJE LAHKO BILO NJEGOV DELOVNI RESOR ... AJA, VAJE SO BILE ČISTO OKEJ. M.O.U. |
- 14:04 - Komentari (3) - Isprintaj - #
12.02.2013., utorak
OVOLIKI NEUSPJESI ... PA, TO JOS NIKOME NIJE USPJELO !
 AJDI ŠE EN ZGLED GLEDE VČERAJŠNJEGA NASLOVA O »EKO« IN »»EKO««: http://vimeo.com/52711779 ZJUTRAJ SEM ZAŠAUFLAL DVE PARKIRIŠČI PRED BLOKOM, POPOLDNE PA SE BOM MASKIRAL V NEKAJ – HM, PA NAJ BO TO ENKRAT NEKAJ NORMALNEGA … ŽE, ŽE, SAMO KAJ ??!? M.O.U. |
- 14:33 - Komentari (2) - Isprintaj - #
11.02.2013., ponedjeljak
»EKO« NEKOMU POMENI EKOLOGIJO, MNOGIM PA - EKONOMIJO
 TI ZADNJI DNEVI SO MINILI DOKAJ UMIRJENO, IZPOSTAVIL BI MORDA NAJPREJ PETKOVSKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI, NA KATERIH SE JE NABRALO CELO 20.000 NEZADOVOLJNIH LJUDI IN TI DOGODKI BODO GOTOVO ZAZNAMOVALI NAŠO CELOTNO PRIHODNOST - VEČ PREBERI V SPODNJEM KOPIPEJSTU. DRUGA STVAR JE TA, DA SO ŽIVI ZID TRADICIONALNO PROSLAVLJALI SVOJO N+1 OBLETNICO, A SE KLJUB VABILU VSLED KOLIČINE ZAPADANEGA SNEGA PROSLAVE NISEM UDELEŽIL. TRETJA STVAR PA JE, DA SI JE NAŠ GASTARBAJTER BEJBIFEJS MED SVOJIM DVAJSETURNIM VIKENDOM VZEL TUDI URCO ČASA, PA DA SE JE JAVIL ŠE PRI MENI. PRAVI, DA MU JE V NEMČIJI DELO VŠEČ, PREKVALIFICIRAL SE JE V ELEKTRIČARJA, DOMA PA JE OTROKE PELJAL DO KUNGOTE NA PUSTOVANJE IN ŽENI POKAZAL, DA JE ŠE ŽIV, PLODEN IN ZDRAV. INŠPEKCIJO SVA USPEŠNO ZAKLJUČILA OB PIRČKU IN POSLUŠANJU NAŠEGA NOVOROJENEGA ŠE SUROVO KRVAVEGA MATERIALA, NATO PA SE JE MALO PRED POLNOČJO ODPRAVIL V TEMO … NO, NAJPREJ V BISTRICO IN V VURBERK PO SODELAVCE, NATO PA DIREKCIONE NAHTFARE PROTI NEMČIJI – HEH, MISLIM DA DELA V MESTU Z IMENOM ŠVAJN ŠTADT IN ČE JE TO RES NAKLJUČJE UGIBAJTE SAMI, MEDTEM PA SI POGLEJTE TOLE GENIALŠČINO : http://www.openculture.com/2013/02/the_genius_of_js_bachs_crab_canon_visualized_on_a_mobius_strip.html AJA, PA ŠE OBLJUBLJENI KOPIPEJST: POLKA, VALČEK, ROKENROL... VIR / AVTOR: UROŠ ŠKERL KRAMBERGER 9. FEBRUAR 2013 DNEVNIK (NAZADNJE SPREMENJENO: 10:49 8. FEBRUAR 2013) JUNIJA 1988 JANEZA JANŠE NI BILO NA KONGRESNEM TRGU, TEDAJ TRGU REVOLUCIJE. POLETJE JE PREŽIVLJAL ZA ZAPAHI VOJAŠKEGA ZAPORA. BILI PA SO TAM – MED UNIVERZO, FILHARMONIJO IN VELIČASTNIMI PLATANAMI – PANKERJI, KI SO NAŽIGALI BANDIERO ROSSO ZA TO, DA BI JANEZA (TER IVANA IN DAVIDA) IZ ZAPORA IZPUSTILI. TUDI VČERAJ, ČETRT STOLETJA POZNEJE, JANŠE NI BILO NA KONGRESNEM TRGU, SAJ JE – PRAV TAKO NEPRESPAN KOT LETA 1988 – OSTAL UJET V BRUSLJU. »NADOMEŠČANJE NI MOGOČE,« JE PREK VIDEONAGOVORA SPOROČIL UDELEŽENCEM SHODA ZBORA ZA REPUBLIKO. SEVEDA, JANŠA JE NENADOMESTLJIV. GLASBENIKI V NARODNIH NOŠAH SO MU V TOLAŽBO ZAIGRALI VENČEK POSKOČNIH. PREDSEDNIK VLADE JE IMEL NA ZAČETKU SVOJE POLITIČNE KARIERE DOBRE MOŽNOSTI ZA TO, DA POSTANE ROKENROL LEGENDA. IDEJE, KI JO JE TEDAJ PREDSTAVLJAL, NISO PODPIRALI SAMO PANKRTI, AMPAK ŠE VRSTA SVOBODOMISELNIH POETOV, KI JIM JE MONOTONI RITEM BOBNOV (VOJAŠKE) GODBE POVZROČAL TEŽAVE. A JANŠA JE MEDTEM – TO JE BILO VČERAJ PAČ OČITNO – DOZOREL V IKONO TURBOFOLKA. NAMESTO V ROKENROL, PRVOVRSTNI IZRAZ SVOBODE DUHA, SE JE UJEL V DIHOTOMIJO VALČKA IN POLKE. PANKERJI PA SO, KAKO SIMBOLIČNO, JANŠI IGRALI NA TRGU MED CANKARJEVIM DOMOM IN PARLAMENTOM ZA TO, DA BI ŠEL NAZAJ V ZAPOR. KROG JANŠEVE ZGODOVINE JE SKLENJEN. IN SKLENITI SE DRUGAČE NE BI MOGEL. RAZLIKA MED ZBOROVANJEM ZBORA ZA REPUBLIKO, KI JE BILO ZBOROVANJE STRANKE SDS, IN POPOLDANSKIM PROTESTOM PRED PARLAMENTOM JE NAMREČ V ORGANIZACIJSKI STRUKTURI. PRVA JE VERTIKALNA. ZANJO JE POMEMBNO MESTO NA LESTVICI. ZVOKI KLARINETA SO POSKOČILI Z ODRA V OGRAJENI PARTER IN SE UJELI V UŠESA STRANKARSKIH VELJAKOV, KI SO TAM, Z VARNOSTNO OGRAJO LOČENI OD LJUDI, POOSEBLJALI ODMEV TISTEGA, KAR SO V SVOJIH GOVORIH SPOROČALI POLITIČNI VELJAKI, KI SO NA ODRU SEDELI NA ŠE ENEM, MANJŠEM ODRČKU. ČISTO ZGORAJ JE BIL VELIK EKRAN, OD KODER JE V DOMINANTNIH TONIH FAŠIZEM, KAPITALIZEM, HOLOKAVST IN POVOJNE POBOJE PREPLETAL VODJA. LJUDJE SO BILI SPODAJ IN ZADAJ. PRED PARLAMENTOM NI BILO NEKAJ UR POZNEJE SLIŠATI NIČ PODOBNEGA. PANK, HARDCORE, RAP, ROKENROL, ETNO IN KAR JE ŠE PROTESTNIŠKIH GLASBENIH IZRAZOV NE TEMELJIJO NA LESTVICAH, DOMINANTNIH IN PODREJENIH TONIH, AMPAK SO BREZ UTESNJUJOČEGA REDA POČASNI ALI HITRI OZIROMA TIHI, GLASNI IN KRIČEČI. PROTESTI SO HORIZONTALNI, KER IZVIRAJO IZ LJUDSTVA, KI MU NIHČE NE NAREKUJE. TO JE TISTI TRDI OREH, KI GA OBLAST NE ZNA STRETI, SAJ SI NE ZNA PREDSTAVLJATI, DA OBSTAJA DRUŽBA, KI JE NIHČE NE VODI, PA VSEENO DELUJE. LJUDJE SO BILI NA TRGU REPUBLIKE POVSOD – SPREDAJ, ZADAJ, ZGORAJ IN SPODAJ. ZATO, KDOR SE NI ZARES POTRUDIL, VČERAJ NI MOGEL VIDETI NASTOPAJOČIH KULTURNIKOV, IGRALCEV, PESNIKOV, GLASBENIKOV TER GOVORNIKOV, HENDIKEPIRANIH, IZBRISANIH, UPOKOJENIH, NEVLADNIH, CIVILNODRUŽBENIH. TAM NI BILO ODRA IN NE EKRANA, KI BI JIH RAZTEGNIL V NADNARAVNE DIMENZIJE. NASTOPAJOČE JE POVSEM PRE-KRILA DVAJSETTISOČGLAVA MNOŽICA. SLIŠATI JE BILO LE NJIHOV GLAS, KI SE JE ZALETAVAL V PARLAMENT. GLASOVI DOPOLDAN IN GLASOVI POPOLDAN SO RESDA GOVORILI PODOBNO – O UKRADENI DRŽAVI, O DRŽAVI, KI NI PRAVNA IN NE VARNA. A PRED PARLAMENTOM SO IMELI GOVORNIKI V MISLIH EKONOMSKO IN SOCIALNO VARNOST, NA KONGRESNEM TRGU PA VARNOST POLITIČNE ELITE. IN NA TEJ TOČKI SE JE PRAZNIK ZLIL V HARMONIJO. OBE MNOŽICI, DOPOLDANSKA IN POPOLDANSKA, POJOČI ZDRAVLJICO, STA BILI NA ISTI, PROSTRANI STRANI VARNOSTNE OGRAJE. RAZLIČNOST POGLEDOV NI BILA BISTVENA, SAJ SO RAZLIKE MED MNENJI IN KULTURNIMI OKUSI PROTESTNIKOV PRED PARLAMENTOM GOTOVO VEČJE OD RAZLIK MED MNENJI IN OKUSI DOPOLDANSKE IN POPOLDANSKE MNOŽICE. NA DRUGI STRANI JEKLENIH REŠETK PA SO SE LE ŠE UTRJEVALI TISTI, KI NE VEDO, KAM BI ŠLI, ČE OGRAJE NENADOMA NE BI BILO VEČ. HM. TU BI SE PRILEGEL MOZART. REKVIEM. … KOPIPEJST KONČAN. M.O.U. |
- 14:00 - Komentari (2) - Isprintaj - #
07.02.2013., četvrtak
DEMOKRATIJA JE KADA TI KAZU: "MARS U PICKU MATERINU", A TI I DALJE IDES GDJE TI HOCES!
 VČERAJŠNJE VAJE SO MINILE PRAV PRIJETNO, ŠPILALI SMO DOBRO, PRAV TAKO NAŠA PREDSKUPINA NA GUSTAFOVEM ODRU. JUTRI PRAZNUJEMO NAJVEČJI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, POTEM ŠE FAŠENKA, TU PA KOPIPEJSTAM ŠE NEKO DOMAČO KISLO ŽUPO: DIMITRIJ RUPEL LETA 1995: "JANŠA JE DEMAGOG. V POLITIKI JE NESRAMEN IN RAD PODTIKA. NE IZBIRA SREDSTEV, JE HUDOBEN IN BREZOBZIREN. NE IŠČE SVETOVALCEV, AMPAK VERNIKE. NE IŠČE SODELAVCEV, AMPAK SLUŽABNIKE. JANŠEV NAČRT JE SPRAVITI SLOVENSKE OBLASTI V TEŽAVE, PA NAJ STANE, KAR HOČE. NJEGOV BISTVENI CILJ JE V SLOVENIJI POVZROČITI ČIM VEČ ZMEŠNJAV IN SPOROV." DIMITRIJ RUPEL JANUAR 2013: "DRAGI KOLEGI IN PRIJATELJI V ZBORU ZA REPUBLIKO, ZAME JE JANEZ JANŠA IZ LETA 2013 ISTI JANEZ JANŠA, KI SEM GA POZNAL LETA 1988. ZA PODPORO SODELAVCU IZ ČASA OSAMOSVAJANJA, NEKDANJEMU MINISTRU, PREDSEDNIKU SDS IN AKTUALNEMU PREDSEDNIKU VLADE IMAM VELIKO RAZLOGOV." KOPIPEJST JE KONČAN, DEJSTVA PRIKROJENA PO SVOJE, JAZ PA VAM ŽELIM PRIJETEN PODALJŠAN VIKEND KLJUB OBUPNIM NAPOVEDIM, KI SMO JIH DELEŽNI. M.O.U. P.S.: LETOS SE BOM MASKIRAL V NEKAJ ... NORMALNEGA . |
- 17:10 - Komentari (0) - Isprintaj - #
06.02.2013., srijeda
UMRLA JE OD SEXA - SJEBALA SE PO STEPENICAMA !
 MALO MI ZADNJE DNI ŠTEKA BLOG, MOGOČE PA JE NA INTERNETNE POVEZAVE NAPADALO PREVEČ SNEGA IN SO SE NEKOLIKO POSEDLE, DO SKOPNITVE PA BO GOTOVO ŽE VSE VELIKO BOLJE. TE DNI SEM MALO PREPOSLUŠAL NOVE ROKERJE RPP8 IN PONUDBE JE PODOBNA KOT VSA LETA DO SEDAJ - NEKAJ POSNETKOV JE POVPREČNIH, NEKAJ ZA SKIP IN NEKATERI TE RES UGODNO PRESENETIJO. MED SLEDNJE BI UVRSTIL ODLIČNE LAJF BLUZERE MESTNE POSTOPAČE, PREVERJENE ŠANSONJERE KVINTONE, SIMPATIČNE ROKABILIJE JOE & THE RHYTHM BOYS, GLASBENO VŠEČNE OKTTOBER, UROŠ PLANINC GROUP SO ZAJADRALI V RIČI-BLEKMUR VODE, OD PESNIKOV PA JE NAJBOLJ POPULAREN NOVICA NOVAKOVIČ. M.O.U. P.S.: DANES REDNE SREDINE VAJE |
- 12:49 - Komentari (0) - Isprintaj - #
04.02.2013., ponedjeljak
UFFFF ...
 M.O.U. |
- 14:33 - Komentari (0) - Isprintaj - #
01.02.2013., petak
PRAZNIK JE IZGOVOR ZA GENOCID NAD PRAŠIČI
 EVO, DNEVA JE SKORAJ KONEC, MESECA ŽE VČERAJ, PRAV TAKO JE MINIL TEDEN, JAZ PA SE ŠE ZMERAJ POD DATUME PODPISUJEM Z 2012. AH, TA TEDEN O HITENJU IN HEKTIKI RAZPREDAM ŽE MENDA DRUGIČ, DO NOVEGA LETA PA BO GOTOVO VSE BISTVENO BOLJE – PA PRIJETEN VIKEND, MOJ ZAGOTOVO BO ! M.O.U. AJDI, TE PA ŠE EN ZA DOBRO VOLJO: MAMA, JA BI SLADOLED! AKO SPAVAM S TVOJIM OCEM, NE ZNAČI DA ME MOŽEŠ ZVATI MAMA! PA KAKO DA TE ZOVEM? ZOVI ME PREDRAG! |