Pregled posta

Adresa bloga: https://blog.dnevnik.hr/tvoja

Marketing

Postavljanje na noge


Res je, pogrešam te.

Ampak takšnega, kot si v moji glavi in ne takšnega, kot si. Ker vidim, da si lahko le moja utvara.

Šla sem in oba sva se gledala skozi sončna očala v senčnem vrtu. Gledala, da se ne vidiva in se ne spregledava.

Tako sva se delala, da ničesar ni, da ničesar ne veva, da je spet začetek in konec vsega.

Ti boš smučarski učitelj v Londonu, jaz bom direktorica v mojem centru vesolja.

Ne bova na isti celini.

Vem, da je tako prav, pa čeprav me še vedno zvije, ko te zagledam in se delam, da si mi nič.

In ko mi, tako kot zdaj, pravkar, v tem trenutku, pošlješ sporočilo.

In mi prekineš tok misli.

Res je, najina zgodba je končana.

Začenja pa se nova, ki bo, ko bova oba dovolj zrela, lahko zgodba krasnega prijateljstva.

To je res največ, kar si lahko dava.

Ampak najprej me mora miniti vse to, kar v meni zbujaš.

Odprl si mi nova vrata.

Post je objavljen 27.05.2005. u 09:45 sati.